Harij Furlan pravi, da z mesta vodje posebne skupine tožilcev ne odhaja zaradi spora z generalno državno tožilko. Slednja ima vso ministrovo podporo. Tožilec Penko zadeve ne more komentirati.
Harij Furlan, vodja posebne skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega
kriminala, se je odzval na razne komentarje o domnevnem sporu z državno tožilko. V javni izjavi je
zanikal, da bi bil v kakršnemkoli sporu z glavno državno tožilko
Brezigarjevo, in zatrdil, da so bili njuni odnosi vedno strogo profesionalni.
Poleg tega je uradno potrdil, da skupino zapušča tudi tožilka Vesna Rebernik Jamnik , ki odhaja na mesto okrajne sodnice na okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu. V javni izjavi pa je med drugim zapisal, da sta bila za čas šestih mesecev v skupino premeščena državna tožilka in pomočnik okrožnega državnega tožilca.
|
|
|
Šturm meni, da so odnos do dela in vloge tožilcev ter spoštovanje pravne države spremenjeni, zato tožilcev ne bo težko pridobiti. © BOBO |
Minister za pravosodje Lovro Šturm je dejal, da generalna državna tožilka Barbara Brezigar "uživa vso podporo" in da delo tožilcev s Furlanovim odhodom "ni okrnjeno." Napovedal je, da se bo skupina tožilcev "ob pravem času" še dopolnila.
Urad tožilke: Vsak odhod se pozna
"Težko bi trdili, da odhod kateregakoli člana skupine, še posebno sredi procesa opravljanja pomembnih nalog, ne bi imel posledic," so sporočili iz urada. Dodali so še, da Furlanov odhod vsekakor prinaša določeno negotovost, zato bodo skupini tožilcev zagotovili vso možno oporo. Tako so jo pred kratkim že okrepili z dvema novima članoma.
|
Izkazuje se, da se naše celotno sodstvo namenoma ohranja oslabljeno, tako rekoč obglavljeno in s slabim ugledom, da se ohranja moč vpliva nanj; da so bili ti sistemi namenoma puščeni v ozadju. Ne predstavljam si tolikšne malomarnosti, da se pravosodni sistem ni razvijal vzporedno z drugimi sistemi in je ostal na ravni izpred 15 let. Boštjan Penko
|
|
Na napovedani Furlanov odhod so se odzvali tudi v strankah. V Zares menijo, da tožilci pri svojem delu potrebujejo podporo znotraj institucije, predvsem vodilnih. Če takšne podpore ni, "lahko prevladajo modeli vedenja, ki temeljijo na nepotizmu in klientelizmu", meni podpredsednik stranke Branko Lobnikar .
Za predsednika SNS Zmaga Jelinčiča je Furlanov odhod nov dokaz, da so tožilci in sodniki "privilegirana kasta, ki lahko zaradi dosmrtnega mandata počnejo, kar se jim zazdi". Kljub temu Furlanov odhod po njegovem mnenju ne more ogroziti dela skupine.
Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je povedal, da v NSi odstop Harija Furlana vidijo kot njegovo osebno odločitev za nov službeni in tudi strokovni izziv. Po njegovem mnenju ima Furlan do takšne odločitve vsekakor vso pravico. Po Horvatovih besedah gre pri tovrstni odhodih "za osebne odločitve ljudi" , ki se dogajajo v vseh institucijah.
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič odhoda Furlana na mesto mednarodnega tožilca v BiH ne želi komentirati, saj, kot je dejal, ne pozna okoliščih, zaradi katerih se je Furlan tako odločil. V stranki o njegovi odločitvi niso bili obveščeni, pa tudi ne želijo biti. Žnidaršič ne vidi razloga, zakaj bi bilo treba komentirati dejstvo, da nekdo menja službo. Po njegovem je to osebna odločitev vsakega posameznika, do katere ima pravico. "In tukaj nimam kaj dodati," je dejal.
V LDS so zaskrbljeni, ker menijo, da izrazita kadrovska oslabitev posebne tožilske skupine ne bo krepila občutka pravne varnosti v državi. V stranki jih skrbi to, da v skupini delajo le še štirje tožilci. Kot menijo v stranki, bi moralo biti v skupini že od vsega začetka osem izkušenih in dobro strokovno usposobljenih tožilcev, vendar jih je doslej v njej delalo le sedem.
V Lipi pa menijo, da je Furlanova odločitev "logična posledica političnih direktiv, ki usmerjajo in kreirajo delo organov pregona".
|
Boštjan Penko opozarja na podhranjenost sodstva. © BOBO
|
O Furlanovem odhodu smo povprašali tudi tožilca Boštjana Penka , ki se je pred kratkim zapletel v spor z Brezigarjevo glede njene odločitve, da ga razreši iz posebne skupine tožilcev. Penko je pojasnil, da mu je bilo prepovedano komentirati dogajanje v tožilstvu.
Povedal pa je, da bi se morala posebna skupina tožilcev že zdavnaj reorganizirati v interdisciplinarno skupino strokovnjakov za pregon gospodarskega kriminala. Po njegovem mnenju "izvirni greh", da do tega še ni prišlo in da se pojavljajo pritiski na celoten pravosodni sistem, leži v prepletanju interesov politike in gospodarstva. Politika ima po njegovem mnenju interes, da sodeluje pri delitvi premoženja in pri tranzicijskih dogajanjih, tako da ni možnosti za učinkovito nadzorno institucijo; ljudje, ki imajo pooblastila, ne smejo imeti nikakršne formalne ali neformalne moči, da bi pravosodnim institucijam namigovali, v kateri smeri naj obravnavajo določeno zadevo.
