Kršitve pravic mladih

Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so pred parlamentom z mirno manifestacijo opozorili na težave zaposlovanja mladih. Predsednik ZSSS Dušan Semolič je poudaril, da bi morala država delodajalce z različnimi spodbudami in davčnimi olajšavami spodbuditi k večjemu zaposlovanju mladih za nedoločen čas.

Že tradicionalno je v Vili Podrožnik potekal sprejem Urada varuha človekovih pravic, ki se ga udeležujejo pomembnejši predstavniki države, vodje poslanskih skupin, predstavniki sodstva, informacijska pooblaščenka, akademiki, veleposlaniki in drugi, v Cankarjevem domu pa je potekala državna slovesnost ob tem dnevu z naslovom Izginuli spomin, katere glavna tema so politični zaporniki po letu 1945. Slavnostni govornik na slednji je bil premier Janez Janša.

V govoru se je v imenu slovenske države opravičil vsem preživelim političnim preganjancem, ki so trpeli preganjanje v drugi polovici 20. stoletja. Obenem jim je izrekel priznanje z besedami: " Bilo je krivično, kar so vam storili. Imeli ste prav. Tisti, ki so vam sodili in vas preganjali, pa so ravnali narobe, " je dejal in poudaril, da je v nasprotju s tem obdobjem slovenska država utemeljena na človekovih pravicah.

Človekove pravice so spremenile tok politične zgodovine in so tudi bistvena dediščina slovenske ustavne zgodovine, je dejal Janša. " A prej žal ni bilo tako, " je opozoril in dodal, da je osrednja tema državne proslave Izginuli spomin posvečena spominu na posameznike in družine, " na tisoče in desettisoče naših sonarodnjakov, ki so v drugi polovici prejšnjega stoletja hudo trpeli" . Janša je ob tem poudaril, da država, ki je nastala po koncu druge svetovne vojne, in katere del je bila tudi Slovenija, ni bila utemeljena na človekovih pravicah.

Janša je spomnil, da je Generalna skupščina Združenih narodov 7. decembra 1948 sprejela univerzalno deklaracijo o človekovih pravica. Ob tem je opozoril, da je istega leta vodja takratne politične policije v Sloveniji zapisal v poročilu tajne komunistične policije Udbe, da so zaradi političnih deliktov aretirali 6985 ljudi. Naslednje leto, ko so civilizirane države uveljavile določila deklaracije o človekovih pravicah v svoje pravne rede, pa je Udba aretirala kar 8762 ljudi, je še dodal.

Varuhinja je izpostavila nasilje, revščino in onesnaževanje okolja. © BOBO

Vlada je bila sicer zaradi prireditve v Cankarjevem domu deležna več kritik s strani Socialnih demokratov, ki so prepričani, da bi moralo biti praznovanje dneva človekovih pravic namenjeno predvsem dejavnostim aktualne oblasti za reševanje aktualnih problemov. Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč je med drugim poudaril, da "vse kaže, da vlada znova pripravlja proslavo, ki bo sprožala polemike in razdvajala slovensko javnost" . Po njegovem prepričanju vlada ne upošteva, da ima na isti dan vsakoletni tradicionalni sprejem varuhinja človekovih pravic.

Problem izbrisanih

Predstavniki društva izbrisanih so pred vhodom v vilo udeležencem prireditve delili posebno izjavo, v kateri so med drugim poudarili, da je tretjina nezakonito izbrisanih še vedno izbrisana, odškodnine za nastalo škodo pa ne morejo več uveljavljati. Predstavnik izbrisanih Niko Jurkas je povedal, da želijo z današnjim nastopom slovensko in tujo javnost opozoriti, da jim po 16 letih niso odpravili krivic, ki so jim bile storjene v času, ko so bili izbrisani. Na problem sta opozorila tudi Amnesty International Slovenija in Mirovni inštitut, ki se zavzema za umik predloga ustavnega zakona o izbrisanih.

Ekonomist in nekdanji politični zapornik Ljubo Sirc teh očitkov ne razume in poudarja, da se v celoti strinja s tem, da so politični zaporniki od leta 1945 naprej osrednja tema državne proslave ob mednarodnem dnevu človekovih pravic. Meni namreč, da je politično preganjanje v komunističnem režimu poleg povojnih pobojev "najhujša stvar, kar se jih je zgodilo v Sloveniji". To preganjanje spada v isto vrsto preganjanja, kot je bilo nacistično, je prepričan. Sirc je še pojasnil, da se politično preganjanje, ki se je začelo leta 1945,  "razteza tudi v današnje čase", saj še vedno ni dobil nazaj odvzetega premoženja.

Sirc se je v študentskih letih priključil skupini levičarskih intelektualcev in prek nje navezal stike z geologom Črtomirjem Nagodetom. Po vojni, avgusta 1947, ga je komunistična oblast zaradi poskusov oblikovanja demokratične opozicije na tako imenovanem Nagodetovem procesu najprej obsodila na smrt, pozneje pa na zaporno kazen. V zaporu je preživel sedem let in pol. Po letu neuspešnega iskanja zaposlitve je leta 1955 na skrivaj pobegnil iz države v Veliko Britanijo, kjer je dolga leta predaval ekonomijo.

Türk izpostavil pravice otrok
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik je na sprejemu v Vili Podrožnik dejala, da "čeprav se zdi, da je naraščanje števila pobud slabo spričevalo neke družbe, to lahko razumemo tudi drugače – ljudje se vse bolj zavedajo svojih pravic ter vloge in pomena varuha človekovih pravic. Zato je pomembno, da varuh ostaja močna in neodvisna institucija, ki ji država zagotavlja optimalne pogoje dela."

Ob današnjem dnevu je dejala, da na vprašanje, katere človekove pravice so v Sloveniji najbolj ogrožene, ni enega odgovora. "Kršitev vedno občuti posameznik, ki je zaradi tega prizadet. Njegove nesreče ne moremo in ne smemo primerjati z drugimi, temveč moramo narediti vse, kar je mogoče, da se kršitev odpravi," je pojasnila. Kot najbolj aktualne kršitve človekovih pravic v Sloveniji je izpostavila nasilje, revščino in onesnaževanje življenjskega okolja.

Novoizvoljeni predsednik Danilo Türk je ob tem poudaril, da se je treba za polno uresničitev človekovih pravic potruditi. Poudaril je, da bi morali v Sloveniji več narediti za zmanjšanje sodnih zaostankov, več bi si morali prizadevati za premagovanje vseh vrst predsodkov, ki hranijo razne oblike diskriminacije, odločnejši pa bi morali biti tudi pri odpravljanju nasilja v družini in pri obrambi pravic otrok.

Na današnji dan leta 1948 je bila v Parizu sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic, s katero so, tako Türk, "človekove pravice postale nepogrešljive". Tradicionalno na ta dan varuh človekovih pravic pripravi sprejem za pomembne osebe iz slovenskega političnega in javnega življenja. Sprejemu varuhinje prvič letos v Cankarjevem domu sledi vladni sprejem, katerega tema so politični zaporniki po letu 1945.