Fordov globalni avto drugič

Kako težko je zapolniti čevlje tako uspešnega predhodnika, vedo mnogi proizvajalci, pri Fordu pa so se naloge lotili z veliko poguma, kar se bo v obliki prodajnih številk nedvomno poznalo.

Mondeo je za kölnski Ford kot model pomemben v vseh pogledih. Tako s stališča ugleda, saj je po upokojitvi scorpia od tega prevzel žezlo paradnega konja, kot s stališča konkurenčnosti, kjer že leta bije boj z najvidnejšimi akterji sicer stagnirajočega srednjega razreda, kjer kraljujejo VW passat, Renault laguna in stopničko višje Audui A4 ter BMW serije 3. In ravno v slednji podsegment, tako imenovani premium razred, sili in želi novi mondeo. V dolžino je tako zrasel za okroglih deset centimetrov, kar ob 285 centimetrih medosja obljublja resnično prostorno notranjost. Oblikovno ostaja zvest dizajnu kinetic, ki so ga Fordovci začeli novačiti z S-maxom in so ga do sedaj že s pridom unovčili. Ostro zašiljene linije, ki krojijo njegovo zunanjost, so njegov zaščitni znak, številne oblikovne cvetke, kot so LED-diode, uporabljene pri zadnjih svetilih, in s kromom obrobljene "škrge" na bokih ter velika odprtina za zrak, ki spominja na usta morskega psa spredaj, pa poskrbijo za opaženost, kjerkoli se pojavi.



Kot rečeno – notranjost preseneti s centimetrsko radodarnostjo v vseh smereh, saj je tako na sprednji kot zadnji klopi prostora več kot dovolj, prtljažnik pa pogoltne v osnovni postavitvi 535, ob zloženi zadnji klopi pa kar 1460 litrov (prej od 500 do 1370). Uporabljeni materiali so vsaj za razred boljši kot pri predhodniku, sredinska konzola je ob tem odeta v športen aluminij, ki ga najdemo še na volanskem obroču, pred sopotnikom in na vratih. Volanski obroč je prijetno majhnega premera in pravilno odebeljen ter obenem tudi športno komunikativen in odziven. To sliko prijetno dopolnjuje šeststopenjski ročni menjalnik natančnih in hitrih hodov ter podvozje, ki je zlahka kos številni konjenici pod motornim pokrovom. Ker je odlična lega na cesti domena vseh fordov, od mondea nismo pričakovali nič manj, dobili pa ravno to, če ne še več. Mondeo preseneti z udobjem, ob športni vožnji pa z odlično smerno stabilnostjo in nadpovprečno dobro lego na cesti. Zavorni sistem je prav tako več kot konkurenčen.



Za pogon testnika je skrbel prenovljeni dvolitrski dizelaš TDCi, ki zdaj zmore največjo moč 103 kW in je dovolj močen, čeprav v nobenem pogledu presenetljiv. Moč nabira zvezno, navora je dovolj že od nizkih 1500 vrtljajev naprej. Pri pospeševanjih nad 130 kilometrov na uro v višjih prestavah pa mu niti kratkotrajni "boost" (ki kratkotrajno dvigne navor s 320 na 340 Nm) ne pomaga do vidnejše akceleracije. Tudi konkurenca, predvsem premium hitit, predstavlja vidno močnejše dvolitrske primerke, zato z veliko vnemo pričakujemo Fordov odgovor na to. Mu pa v bran štejemo miren tek in porabo, ki se ob zmerni nogi v povprečju ustavi pod sedmimi litri plinskega olja.

Še na en adut ne smemo pozabiti. Pravzaprav na dva. To sta založenost z opremo (pri vseh različicah serijski ESP in sedem zračnih varnostnih blazin, pri titaniumu pa sledljivi žarometi, zagon vozila brez ključa, napreden informacijski sistem s tempomastom), smo pa pri najdražjem serijskem paketu opreme, izvzemši paket X, zelo pogrešali parkirna pomagala. Osnovna cena pa je v primeru testnika znašala zelo konkurenčnih 25.290 evrov.