Poziv nekoč sprtih strani je bil neposreden odgovor na zaplete pri delu konsenzualne skupine (predstavnikov koroških Slovencev in Nemcev kot večinskega naroda), ki poskuša najti kompromisno rešitev v zvezi s postavitvijo dvojezičnih tabel na dvojezičnem Koroškem, poroča Orf.
"V preteklih letih smo iz rok izpustili že preveč zgodovinskih priložnosti," je potrebo po kompromisu utemeljil Josef Feldner, prvi mož Heimatdiensta, koroške politične organizacije, ki ji večina koroških Slovencev očita spogledovanje z nacizmom, znan pa je predvsem po nasilnem odstranjevanju dvojezičnih tabel na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Vodja Heimatdiensta je odgovornost za neizkoriščene "zgodovinske priložnosti" naprtil "politiki".
Heimatdienst za do 163 novih tabel
Po Feldnerjevem mnenju bi konsenzualna skupina morala izhajati iz dogovora med nekdanjim
koroškim deželnim glavarjem
Jörgom Haiderjem in kanclerjem
Wolfgangom Schüsslom ali iz predloga nekdanjega kanclerja
Alfreda Gusenbauerja, po katerih bi na Koroškem postavili 141 oziroma 163
dvojezičnih krajevnih tabel.
Feldner je v zvezi s številom dvojezičnih tabel zavrnil tako "maksimalne zahteve" Sveta koroških Slovencev kot "ničto rešitev" koroškega deželnega glavarja Gerharda Dörflerja, ki ne bi postavil niti ene dodatne nemško-slovenske table. Takšne ekstremne zahteve naj bi zgolj podžigale "absurdni spor med narodnima skupnostima". Ob tem se je zavzel za nadaljevanje poti konsenza.
"Pogovori ( v okviru kosenzualne skupine, op. p.)
v preteklem tednu so na pravno državo vrgli čudno luč," pa je dejal Feldnerjev "partner"
na slovenski strani
Marjan Šturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij. Dodal je, da je
konsenzualna skupina sprejela kompromisni predlog, zdaj pa je vse
"odvisno od odgovornosti države, da reši problem". Ne glede na to bo konsenzualna skupina
nadaljevala dialog med obema narodoma.
"Bolj bomo sodelovali, prej bo politika spoznala, da z dvojezičnimi tablami ne more zmagovati
na volitvah."
S knjigo do konsenza
Konsenzualna skupina, ki je julija za svoja prizadevanja prejela nagrado evropskega
parlamenta, se trenutno ukvarja z vsebino knjige, ki bo posvečena 25 ljudem iz avstrijske
Koroške ter Slovenije in njihovi družinski zgodovini.
"Njihove življenjske zgodbe bodo postavljene druga ob drugo in bodo nudile podlago za nadaljnje
pogovore," je dejal Sturm.
Mirovna raziskovalka Gudrun Kramer, ki sodeluje pri pripravi knjige, pa je dodala, da je spor na Koroškem "čustveni in ne politični problem". Knjiga naj bi vsaj delno pripomogla k temu, da bodo "polemike zapustile gostilniška omizja".