Slovenija
24 ogledov

Počastili spomin na mrtve

Žurnal24 main
Ob dnevu spomina na mrtve so po vsej državi in zamejstvu potekale spominske in žalne slovesnosti. Drnovšek se slovesnosti na Žalah ni udeležil.

Ob dnevu spomina na mrtve, državnem prazniku, so po vsej Sloveniji in tudi zamejstvu potekale številne spominske in žalne slovesnosti. Dan vseh svetih je katoliški praznik, ki ga praznujejo povsod po svetu, v čast in spomin vseh svetnikov. Za današnji dan je značilno obiskovanje grobov in udeležba pri cerkvenih obredih oziroma spominskih slovesnostih na vojaških grobovih in pokopališčih. Na praznik vseh svetih so potekale maše po vseh slovenskih župnijah ter molitve za verne rajne v cerkvah in na pokopališčih.

Molitev za tiste, ki so darovali življenje

Alojz Uran. © BOBO

 
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Alojz Uran je pri spomeniku padlim v vojni za Slovenijo na ljubljanskih Žalah vodil molitev za vse padle v slovenski osamosvojitveno vojni. Uran je ob tem poudaril, da so padli za samostojno Slovenijo svoji domovini darovali največ, kar je mogoče - življenje, zato smo danes vsi zavezani, da to samostojnost ohranjamo in utrjujemo.

Kot je med obredom, pri katerem so nadškofu pomagali tudi vojaški vikar Jože Plut , evangeličanska duhovnica Vladimira Mesarič in policijski vikar Janez Novak , dejal Uran, je molitev namenjena tako tistim, ki so v vojni za Slovenijo darovali življenja, kot tudi tistim, ki počivajo na tamkajšnjem pokopališču. "Kar je velikega, rodi trpljenje, je napisal naš pesnik Ciril Vipotnik. In to velja za vsa področja našega življenja, saj človek po stiskah in preizkušnjah postaja mnogo večji kakor pa po vseh radostih sveta," je dejal Uran.

Po njegovih besedah so stiske in trpljenje položene tudi v temelje naše državne samostojnosti in neodvisnosti: "To trpljenje so nedolžne žrtve, ki hvala bogu niso bile številne. Kljub temu pa vemo, posebej domači od teh žrtev, da je vsako življenje dragoceno in nezamenljivo. Zato se jih danes spominjamo in se jim zahvaljujemo za največji dar, ki so ga položili na oltar domovine." Po Uranovih besedah je prav ta dar, ki so ga domovini darovali padli, obveza za vse nas, "da vsak na svojem mestu odgovorno izpolni svojo nalogo za skupno dobro, za našo samostojnost, ki smo jo dosegli pred 16 leti in jo moramo ohranjati in utrjevati" .

Drnovšek zaradi slabega počutja odpovedal obisk Žal 

Janša je vence na tri osrednje spomenike na Žalah položil že v torek. Predsednik Drnovšek pa je zaradi slabosti odpovedal obisk Žal. © BOBO

 
Premier Janez Janša je že v torek na Žalah položil vence na tri osrednje spomenike, in sicer na spomenik vojni za Slovenijo 91, na spomenik borcem NOB in k Lipi sprave. Predsednik DZ France Cukjati pa je dan spomina na mrtve obeležil včeraj s polaganjem vencev na Teharjah, v Starem piskru v Celju in v Frankolovem.  Predsednik republike Janez Drnovšek danes na ljubljanskih Žalah ni položil vencev ob dnevu spomina na mrtve, kot je bilo sprva napovedano. Drnovšek se namreč zaradi slabega počutja dogodka ni mogel udeležiti, so sporočili iz urada predsednika republike.

Praznik, povezan z dnevom vernih duš

Za današnji dan je značilno obiskovanje grobov in udeležba pri cerkvenih obredih oziroma spominskih slovesnostih na vojaških grobovih in pokopališčih. © BOBO

 
Praznik, po ljudskem izročilu znan tudi kot vahti, je tesno povezan z dnevom vernih duš. Oba dneva po ljudskem izročilu še sredi 20. stoletja ohranjata šego povezano z obrednim kruhom. Gre za hlebčke (vahtiči, krapci), ki jih delijo otrokom in revežem na pokopališču ali pred cerkvijo. Ponekod pa otroci in reveži naredijo obhod po hišah, kjer dobijo v dar hlebčke v zahvalo za molitev, namenjeno rajnim. Omenjena šega, ki je še živa na Koroškem, pa tudi ponekod v Beneški Sloveniji in na Tolminskem, simbolizira obdarovanje vernih duš, ki so jim nekoč na predvečer na mizi puščali jedi in pijačo, medtem ko so se sami postili. Post, ki je bil v navadi vse od 14. stoletja je bil na slovenskem etničnem območju zelo strog.

Prvi november pa je tudi cerkveni praznik. Katoliška cerkev 1. novembra obhaja namreč slovesni in zapovedani praznik vseh svetnikov. Na vzhodu je Cerkev praznik obhajala že v četrtem stoletju, kasneje pa se je praznovanje razširilo tudi v zahodno cerkev. Sprva se je z javnim čaščenjem spominjala samo mučencev, ki so se jim pozneje pridružili tudi svetniki. Ker je število mučencev naraščalo, se je cerkev odločila za poseben spominski dan, ko naj bi se spominjali vseh mučencev skupaj.

Povečan promet okoli pokopališč
Zaradi dneva spomina na mrtve je v okolici pokopališč povečan promet. Tako je zaradi praznikov v Ljubljani v okolici Žal in v Mariboru v okolici pokopališča Pobrežje spremenjena prometna ureditev. Prometna ureditev je spremenjena tudi v okolici pokopališč v ostalih večjih krajih.
Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.