Ko državne meje izginejo

Minuto čez polnoč 21. decembra letos bo Slovenija skupaj še z osmimi novimi članicami Evropske unije vstopila v tako imenovani schengenski prostor. To pomeni, da bodo lahko slovenski državljani nemoteno potovali po državah Evropske unije in se jim ne bo potrebno več ustavljati na mejnih prehodih z Italijo, Madžarsko in Avstrijo. Osrednja slovesnost ob dokončnem padcu mej bo 20. decembra v novi novogoriški športni dvorani, kamor bodo povabili tudi novoizvoljenega predsednika Slovenije Danila Türka in premiera Janeza Janšo. Po slovesnosti se bo dogajanje najprej preselilo na skupni trg med Goricama, kjer bosta župana Nove Gorice in Gorice obeh mest prižgala lučke na novoletni jelki, nato pa še na mejni prehod v Rožno Dolino, kjer bosta župana Mirko Brulc in Ettore Romoli skupaj z mejno policijo minuto čez polnoč dvignila zapornice in simbolično zaznamovala vstop Slovenije v schengen.

Hrvati še naprej z osebno izkaznico

Meja med Gorico in Novo Gorico bo čez dober mesec le še spomin. © BOBO

Ker se bo slovenska južna meja 21. decembra spremenila v zunanjo mejo Evropske unije, se bodo na to morali prilagoditi tudi Hrvati. Ti so lahko dosedaj slovensko-hrvaško mejo prehajali le z osebno izkaznico, po novem pa bodo morali ob tem imeti poseben kartonček. Notranji ministri EU so sredi septembra sprejeli kompromisni predlog, po katerem bodo državljani Hrvaške v tri članice schenskega območja - Slovenijo, Italijo in Madžarsko - lahko vstopali z osebno izkaznico, ob kateri pa bodo morali imeli še poseben kartonček z osebnimi podatki. Kartonček bodo dobili na mejnih prehodih na hrvaški strani, na slovenski oziroma italijanski ali madžarski strani pa jim ga bodo nato žigosali in s tem označili njihov vstop v schengensko območje. Kartonček bodo morali imeti s seboj tudi pri izstopu oz. pri vrnitvi v domovino, sicer se bodo znašli v prekršku. Toda s tem kartončkom hrvaški državljani ne bodo smeli potovati v ostale države članice schengenskega območja, temveč bodo za to tudi v prihodnje potrebovali potni list.

Schengen bodo najbolj čutili državljani tretjih držav

Schengen bodo poleg državljanov tretjih držav najbolj čutili tudi Hrvatje, saj bodo morali imeti ob vstopu v državo poleg osebne izkaznice še poseben kartonček. © BOBO

Za državljane tretjih držav bo namreč ob vstopu v območje obvezna temeljita kontrola, pri kateri se bo preverjalo, ali izpolnjujejo določene pogoje. Prav tako pa bodo morali mejni policisti obvezno žigosati njihove potne liste, iz česar bo razvidno, kdaj so vstopili oziroma izstopili iz schengenskega prostora. Pri vstopu bodo policisti preverjali pet pogojev, ki jih mora izpolnjevati državljan tretje države, ki želi v schengensko območje. Imeti bo moral veljavno potno listino in vizum (če je ta potreben), pojasniti bo moral namen potovanja in ali ima zagotovljene pogoje bivanja ter zadostna sredstva za preživljanje. Proti njemu v schengenskem informacijskem sistemu (SIS) tudi ne bo smel biti razpisan ukrep, zaradi katerega se lahko potnika na meji zavrne, prav tako pa ne bo smel predstavljati grožnje javnemu redu.

Do Schengna v štirih letih

Konec leta bomo Slovenci s Schengenom dobili še zadnjo pomembno pravico v okviru EU. © BOBO

Prvi pogoj za vstop Slovenije v schengensko območje je bil storjen 1. maja leta 2004, ko je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije. Takrat Slovenija v skladu s pristopno pogodbo prevzame dolžnost izvajanja schnegenskega pravnega reda v celoti. Na slovenskih mejah s članicami EU je bil odpravljen carinski nadzor, ohranjen pa je ostal sicer poenostavljen, policijski nadzor.

Leto dni kasneje, 1. junija 2005 je Evropska komisija podala formalni predlog za vzpostavitev schengenskega informacijskega sistema (SIS II) druge generacije, kar je nujni pogoj za širitev schengenskega območja na deset novih članic EU.  V začetku junija istega leta že pride do prvih zapletov, saj predsedujoča Svetu EU, avstrijska notranja ministrica Liese Prokop  prizna, da se širitev schengenskega območja lahko za nekaj mesecev zavleče. Glavni vzrok za negotovost naj bi bile težave pri vzpostavljanju SIS II. Kljub temu pa med tem pride do rešitve, saj konec leta notranji ministri EU na zasedanju v Bruslju prižgejo zeleno luč za portugalski predlog SIS I za vse. Ta naj bi pripravljenim novim članicam EU omogočil vstop v schengen še pred uveljavitvijo SIS II. V skladu z novo časovnico je bil za ciljni datum odprave nadzora na kopenskih in morskih mejah postavljen konec decembra 2007, na letališčih pa konec marca 2008.

1. septembra letošnjega leta Slovenija že začne uporabljati SIS I za vse, vmes pa inetenzivno poteka tudi schengenska evalvacija. 6. novembra pa je padla še zadnja odločitev, in sicer portugalsko predsedstvo EU je sporočilo, da se bo schengenska širitev zgodila minuto čez polnoč v noči z 20. na 21. december.