Osnutek sporazuma je takoj sprožil kritike opozicije. Poslanske skupine
Zares,
Socialnih demokratov in
Slovenske nacionalne stranke vlado sprašujejo, za kakšen sporazum gre – s
Slovensko škofovsko konferenco ali mednarodno pogodbo s Svetim sedežem – kakšna je njegova
vsebina in zakaj je potreben.
"Glede na to, da Janša nosi v Vatikan predlog sporazuma, ki ga DZ ni obravnaval, se sprašujemo,
kaj je vsebina sporazuma. Hkrati nas moti tudi dejstvo, da je predlagani sporazum pripravljen na
hitro, zadnjo sekundo, brez smiselne obravnave odborov DZ. Bojimo se, da se ustanavlja
policijsko-vojaška škofija, da gre za državo v državi, da se sporazum podpisuje brez splošnega
soglasja," je poudarila poslanka Zares
Majda Širca.
"Od
kdaj ima vlada mandat, da se na področju meddržavnih sporazumov odloča namesto zakonodajne veje
oblasti," se sprašujejo v SNS, kjer ob tem dodajo, da je to
"verjetno eno od zadnjih dejanj, preden vladajoča koalicija izgubi moč in oblast, ter bo
pripomoglo k še dodatnemu širjenju lovk RKC v Sloveniji".
Poslanec LDS
Aleš Gulič je dejal, da poskuša vlada s sporazumom vse bolj zamegliti ločnico med
državo in RKC. Po napovedih naj bi pobudo obravnavala vlada na današnji seji, a jo je potem
umaknila z dnevnega reda.
"Upam, da je to storila iz vsebinskih razlogov in da te zadeve ne bo nikoli več uvrstila na
dnevni red, ker je popolnoma nepotrebno," je še dejal.
|
Predlagani novi sporazum naj bi urejal organizirano versko oskrbo katoliških pripadnikov obrambnih sil, policije in zapornikov katoliške veroizpovedi. Tako naj bi bil ustanovljen obrambno-varnostni ordinariat s sedežem v Ljubljani. Za gmotne in prostorske pogoje ordinariata bi poskrbela država, njegovo delovanje pa bo urejeno s statutom in pravilnikom, ki ga bo izdal ordinariat. "Očitno je, da hoče Janša papežu prinesti darilo," je dejala poslanka SD Darja Lavtižar Bebler . "Sprašujemo se tudi, kakšen je ta sporazum, glede na to, da ustavno sodišče še ni presodilo, ali je ureditev duhovne oskrbe v policiji pravilna in v skladu s principom ločenosti verske skupnosti od države. Zakaj torej ne počakati na odgovor in potem oblikovati primerne rešitve glede policijsko-vojaškega škofijskega ordinariata?" je v izjavi med drugim poudarila Širca .
Poslanka SNS Barbara Žgajner Tavš pa je ob tem zapisala, da je "dejstvo, da je bila osnovna pregreha, ki je povzročila zamegljevanje ustavne določbe o ločitvi vere in države, narejena že s prvim vatikanskim sporazumom, ki je bil podpisan pred šestimi leti in je povzročil katastrofalne posledice, ki gredo v smeri bogatenja RKC na račun državne sociale" . "Tako v imenu spoštovanja pravnega reda Republike Slovenije kot tudi etičnih in moralnih načel pozivamo vse akterje, naj odstopijo od te namere in se osredotočijo na reševanje domačih problemov za dobrobit slovenske države," je dodala poslanka. Podobno menijo tudi v Liberalni demokraciji Slovenije, katere poslanec Aleš Gulič je dejal, da "gre za nadaljevanje vladne in koalicijske politike v odnosu do Rimskokatoliške cerkve (RKC), s katero se poskuša vse bolj zamegliti ločnico med državo in RKC" .
Omenjene tri poslanske skupine so vlado še pozvale, naj s sporazumom najprej pride pred državni zbor in šele nato sklepa sporazume z Vatikanom. Premier Janez Janša naj bi namreč v četrtek na obisku v Vatikanu največ časa namenil prav temu sporazumu.
Na številne prve kritike opozicijskih strank na predlog sporazuma s Svetim sedežem se je že odzval poslanec SDS Jožef Jerovšek . Po njegovem mnenju gre pri nasprotovanju opozicije za poskus slabitve ugleda države v času pred njenim predsedovanjem Evropski uniji. Prav tako je prepričan, da nasprotniki pobude s svojim ravnanjem škodijo slovenskim interesom. Jerovšek je pojasnil, da "je začetnica gonje zoper sporazum očitno SD" . Ob tem je dodal, da je takšno ravnanje največje opozicijske stranke v popolnem nasprotju s sporazumom o sodelovanju pri predsedovanju EU. "Organizatorji gonje uporabljajo metode delitev in kulturnega boja, pa tudi sprožanja verske nestrpnosti," je poudaril in dodal, da gre pri tem za nasprotovanje človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam. Te namreč zagotavljajo tudi celovito spoštovanje verske svobode posameznikov v ustanovah, kjer je oteženo svobodno gibanje oseb, je prepričan poslanec. Po njegovem mnenju bi dvig statusa oskrbe v ordinariat okrepil moč Slovenske škofovske konference (SŠK) znotraj uradnih vatikanskih struktur. Ob tem je spomnil na pomen vatikanske diplomacije pri priznanju Slovenije in tudi pozneje.