BMW je pripravil vožnjo po Gorenjskem, na kateri smo sedli v tri nove avtomobile, ki so zapeljali na naše ceste: novi BMW serije 1, priključno-hibridno različico serije 3 in karavansko različico serije 3.
Pot nas je najprej vodila do Dragomlja, kjer so predstavitev priključno-hibridnega BMW-ja 330e povezali z energetsko učinkovitimi hišami podjetja Lumar. Podjetje se že od začetka devetdesetih let posveča razvoju pasivnih hiš, poudarjajo pa predvsem razvoj zadnjih desetih let, ki gre vzporedno z razvojem in nižanjem emisij v avtomobilski industriji.
Leta 2016 so z linijo Lumar Edition povezali BMW i3, saj menijo, da bo preboj možen šele, ko se bodo različne industrije povezale med seboj. V energetski učinkovitosti so po njihovem možni največji prihranki. Njihova hiša za vse energetske potrebe, vključno z gretjem, potrebuje približno 5.000 do 6.000 kilovatnih ur energije na leto, ki se lahko zagotovi z majhno sončno elektrarno, ki kot presežek ustvari še dovolj energije za približno 15 do 20 tisoč kilometrov električne vožnje na leto. S tem lahko njeni prebivalci dosežejo celo brezogljično bivanje.
Energetsko učinkovitost poudarjajo tudi pri podjetju BMW Group, kjer pravijo, da gredo čustva in trajnost z roko v roki. Premium mobilnost so zasnovali na štirih stebrih: avtonomnosti, elektrifikaciji, povezljivosti in storitvah. Z znamko i so tudi pionir na področju električne mobilnosti.
Paleto bodo še razširili, kar dokazuje tudi nova generacija baterij, ki so jih letos lansirali v priključne-hibride.
Pravijo, da je leto 2019 pri njih leto priključnih hibridov. Najprej so predstavili prenovljeno priključno-hibridno serijo 7, poleti so prenovili BMW 530e, sledil je BMW 330e, temu prenova priključno-hibridne serije 2 active tourerja, avgusta je prišel priključno hibridni BMW X5, decembra pa gre v proizvodnjo priključno-hibridni BMW X3, ki bo konec leta 2020 dobil še električno različico. Prenovljen je bil tudi priključno-hibridni mini countryman, v letu 2020 pa prihaja tudi priključni-hibrid serije 3 touring.
V naslednjih dveh letih naj bi se po vsem svetu vozilo milijon njihovih elektrificiranih vozil , k čemur bodo pripomogli tudi električni novinci. Tokrat je bil v ospredju BMW 330e. O njem v bistvu že veliko vemo, saj je bil predstavljen že poleti. Na zunaj v bistvu ne kaže, da gre za priključno hibridni model, če seveda ne upoštevamo lopute, ki skriva priključek za polnjenje baterij, in napisa 330e na zadku. Kot toliko drugih hibridov, priključnih hibridov in celo električnih avtomobilov, BMW 330e s tem kaže, da elektrificirani pogon ni več rezerviran zgolj za ljubitelje novosti in posebnih avtomobilov, ampak je postal povsem stvar izbire med pogonsko tehniko.
Na kratko ponovimo njegove tehnične lastnosti. Osrednji del njegovega priključno-hibridnega pogona je 2-litrski turbobencinski štirivaljnik z močjo 135 kilovatov, ki sodeluje z elektromotorjem z močjo 83 kilovatov, ki je vgrajen neposredno v samodejni menjalnik. Skupaj ustvarita moč 185 kilovatov, z dodatni funkcijo xtraboost pa v intervalih do deset sekund celo 215 kilovatov, ki mu omogočajo pospešek v 5,9 sekunde do 100 kilometrov na uro. In kako se to odraža v praksi? V električnem pogonu ali hibridnem pogonu BMW 330e deluje zelo kultivirano in nikakor podhranjeno, če pa vključite športni način z xtraboostom, potem pa dobite čistokrvno športno limuzino, ki se ne ustraši izzivov.
A BMW 330e je dovolj živahen tudi, ko vozi zgolj na elektriko, kar pomeni, da ima na razpolago 83 kilovatov moči. V tem primeru, in tudi sicer, energijo črpa iz litij-ionske baterije s kapaciteto12 kilovatnih ur, ki mu v praksi zagotavljajo malo več kot 40 kilometrov avtonomije. In kot sem se lahko prepričal med vožnjo, je, ko v bateriji zmanjka elektrike, prehod na hibridni pogon tako diskreten, da šele čez nekaj časa na zaslonu armaturne plošče opazite, da pravzaprav vozite na hibridni in ne več na električni način.
Največja novost je pravzaprav bil BMW serije 1, ki seje z novo generacijo poslovil od zadnjega pogona in dobil prednjega. Če ga primerjamo s predhodnikom, vzbudi predvsem občutek večje prostornosti in tudi boljše izdelave, saj se je predvsem z voznikovim delovnim prostorom izenačil z večjimi BMW-ji. Večji je tudi prtljažnik, ki v osnovi meri 380 litrov, z vmesnim dnom pa 355 litrov, več pa je tudi prostora za kolena na zadnji klopi. V vožnji vzbuja zelo nevtralne občutke in lepo sledi smeri, pogon, v mojem primeru je šlo za različico 118d s samodejnim menjalnikom, pa se tudi dobro odziva na ukaze. A to je le prvi vtis s kratke vožnje, ki ga bo treba preveriti z daljšim testom.
Kupci BMW-ja serije 1 bodo sicer lahko med drugim izbirali med halogenskimi, led ali prilagodljivimi led žarometi, tremi vrstami sedežev in analognim ali digitalnim kopitom, na voljo pa jim bo tudi asistenčni sistem BMW personal co-pilot in ostala tehnika.
BMW 330e ima sicer zaradi baterije za dober stot litrov manjši prtljažnik, kar pa lastnikov ne bo motilo. Tisti, ki si želi večjega prtljažnika, bo pač moral poseči po drugem predstavljenem modelu, BMW-ju serije 3 touring. Ta razpolaga s precej večjim prtljažnikom, ki v osnovi meri 500 litrov, z zlaganjem zadnje klopi pa se ga lahko poveča na 1.510 litrov. Odpira se ga na dva načina, z dvigom celotnih vrat ali pa zgolj zadnjega stekla, na dnu pa so na voljo tudi posebni gumijasti trakovi, ki kovčkom med vožnjo preprečujejo prosto premikanje po prtljažniku. Na predstavitvi so poudarili, da so razširili tudi nakladalno odprtino.
To pa je tudi največja razlika med limuzino in touringom, ki ponuja enako udobje, vozne lastnosti in tehniko. Občutek sem imel, da bi se lahko z njim zares peljal v kakšen oddaljeni cilj.
