Za na reli in v službo

Športne izvedenke countrymana john cooper works (JWC) na cesti ni težko prepoznati. Razposajen mladostniški videz modela, ki bi si ga verjetno v svoji garaži želel videti tudi marsikateri oče, so zagotovili s črno-rdečo kombinacijo zunanjosti in notranjosti ter številnimi aerodinamičnimi dodatki.

Pikanten kot čili

Pikantno rdeča čili barva strehe in stranskih ogledal se nadaljuje v obliki črt na motornem pokrovu ter boku športnega JWC modela, ki se baha še z agresivnimi podaljški odbijačev, 18-palčnimi aluminijastimi platišči, različnimi usmerjevalniki zraka ter dvojno izpušno cevjo na zadku, ki pa bi bila lahko po vzoru na renault megana RS v večji dimenziji in z enim izpuhom nameščena sredinsko. Vtis aerodinamičnosti kvari neprivlačna velika antena na strehi.

Vražja rdeča-črna kombinacija se nadaljuje znotraj na sredinski konzoli, prestavni ročici, predpražnikih in sedežih, ki pa vsaj v ledvenem delu ne ponujajo dovolj oprijema in so prej udobni, kot športni. Mini ne bi bil tako zabaven, če ne bi ponujal kopico novih tehnologij, vezanih na svet spleta in povezljivosti z mobilnimi telefoni ter aplikacijami. Izpostavljamo sistem mini connected, ki kar iz avtomobila preprosto ponuja dostop do spleta in med drugim omogoča spreminjanje profila na Facebooku ali pa poslušanje spletnega radia. Tako lahko na drugem koncu Evrope v svojem vozilu poslušate slovenske glasbene postaje.

Vrnil gokard občutek

Praktičnost petih vrat, trije ločeni sedeži v drugi vrsti in še vedno uporabnih najmanj 350 litrov v prtljažniku so pri countrymanu tokrat združili z vozno dinamiko, skrito za črkami JWC. To je povsem nekaj drugega kot dizelsko gnani dvolitrski štirivaljnik, ki je sicer premogel 143 konjskih moči, a jih je omilila dodatna teža štirikolesnega pogona, v njem pa se nismo počutili, kot v tipičnem miniju, ki je znan po gokartskih občutkih.

Countryman je sploh prvi model, ki je pri znamki Mini kombiniran s stalnim štirikolesnim pogonom (ALL4), ki ga je zdaj prvič dobila tudi popoprana izvedenka JWC, pod motornim pokrovom katere se je vrtel izboljšani 1,6-litrski prisilno polnjen bencinski agregat s 160 kilovati moči (218 KM) ter 280 Nm navora, ki se prek šeststopenjskega ročnega menjalnika prenaša na vsa štiri kolesa.

Na tirnicah tudi na mokrem

Kljub 160 kilovatom moči agregat tudi zaradi mase praznega vozila skoraj tono in pol, ne zagotavlja občutkov brutalnega športnega vozila, je pa to dovolj za reli občutek in veliko adrenalina v ovinkih. 7,0 sekunde od 0 do 100 km/h je še vedno dovolj za veliko veselja, a je tega več v zgornjih vrtljajih kot pa, ko voznik v startu pohodi stopalko za plin. Vozniku je sicer dodatno v  pomoč funkcija sport. S pritiskom na stikalo za kratek čas med 2.100 in 4.500 vrtljaji funkcija motorju poviša navor iz 280 Nm na največ 300 Nm. Voznik dodatno pomoč občuti pri prehitevanju, hkrati pa je nekoliko trše podvozje, otrdi tudi volanski mehanizem, voznik pa lahko še natančneje skozi ovinke krmari mini s sicer terenskimi geni. Suverenost tudi na spolzkem zagotavlja odličen stalni štirikolesni pogon. Elektronika v razmerju 50:50 navor prenaša na sprednji in zadnji par koles in tako preprečuje zdrsavanje in olajšuje speljevanje na spolzkih klancih.V snegu ali na ledu se lahko v trenutku vsa moč prenese na zadnji kolesi, takrat pa je občutek športnosti še večji.

Kljub višji oddaljenosti od tal je v primerjavi s preostalimi agregati v countrymanih zaradi dodatnih kilovatov občutek vožnje z gokardom, ki smo ga vajeni iz manjših modelov, najbližje prav pri modelu JWC. Tudi zaradi dodatno deset milimetrov nižjega podvozja in zanesljivih zavor, električno krmiljeni volan pa vozniku vseskozi ponuja vse informacije izpod koles.

Čeprav je podvozje trše, pa tako kot šeststopenjski ročni menjalnik ponuja kompromis med športnostjo in udobjem. Zaradi tega je bolj vsestranski in uporabnejši tudi na avtocesti.

Povsem zmerna je lahko tudi poraba. Z umirjeno vožnjo ne porabi več kot osem litrov, tudi ob težji nogi na stopalki za plin pa v potovalni računalnik ne bo pokazal povprečne porabe nad 12 litrov goriva na 100 prevoženih kilometrov.

To je zagotovo najboljši in najbolj uživaški countryman do zdaj, ki ohranja občutek vožnje gokarta, a to za seboj, z vso dodatno opremo, potegne tudi (pre)visoko ceno, primerljivo z luksuznimi limuzinami sestrske znamke BMW. A za takšne užitke se pri opremi ne splača varčevati, saj si ga verjetno tako ali tako lahko privošči le tisti, ki mu ni težko odšteti dobrih 43 tisočakov, kolikor stane nabriti testni model.

Podatki o vozilu: (mini countryman john cooper works)
Motor: turbobencinski, štirivaljni, 1.598 cm³
Najvišja moč: 160 kW (218 KM) pri 6.100 vrtljajih
Navor: 280 (300 Nm) Nm med 2.000 in 5.600 vrtljaji
Dimenzije (D x V x Š) (v mm): 4110 x 1798 x 1561; medosna razdalja: 2595
Najvišja hitrost: 225 km/h
Pospešek: 7,0 sekunde od 0 do 100 km/h
Prtljažnik (v litrih): 350–1.170
Poraba na testu: 9,8 litra, 172 g CO2/km
Cena (v evrih): 35.900 (osnovni)/43.220 (testni)