Avto
222 ogledov

X5 v islandski divjini ne boste videli

Potovanje po Islandiji
1/32
Gregor Prebil
Islandija je dežela naravnih lepot. Veliko jih je moč odkriti le z vozili s pogonom na vsa štiri kolesa. Nemalo je poti, kjer je treba prečkati reko ali zahteven vzpon po makadamski cesti. Večina cest je odprtih od sredine junija do sredine septembra. Nekatere sneg in led pozimi v popolnosti izbrišeta.

Dežela gejzirjev, slapov in vulkanov je pravi izziv za avanturiste. Islandija je petkrat večja kot Slovenija, a redko poseljena. Otok na severu Evrope je dom okoli 300.000 prebivalcev in ima za okoli 4.000 kilometrov cest.

Na Islandijo tudi s trajektom

Najhitreje in najlažje do Islandije pridete po zraku, cene letalskih vozovnic pa tudi zato, ker Islandijo z Veliko Britanijo, Dansko in Norveško povezuje nizkocenovni letalski prevoznik, niso pretirane. Dražje in daljše potovanje je s trajektom, za katerega se odločajo predvsem lastniki avtodomov, ki ponavadi v eno avanturo združijo ogled skandinavskih dežel in Islandije, trajekt pa se na poti ustavi še na Ferskih otokih. Povpraševanje po prostem mestu na trajektu je ogromno, rezervacijo je treba opraviti vsaj leto dni pred odhodom.

Potovanje po Islandiji | Avtor: Gregor Prebil Gregor Prebil
Trajekt, ki vozi na Islandijo je Norröna. Ime je dobil po stari vikinški poti iz Norveške proti Ferskim otokom in naprej do Islandije. Vkrcavanje se začne v mestecu Halmstolm in pluje do vmesnega dvodnevnega postanka na Ferskih otokih. Trajekt namreč obrne proti Škotski, kjer pobere nove potnike, vmesno postajo ima še v Bergnu na Norveškem. Šele nato nadaljuje pot proti Islandiji, kjer sledi izkrcanje v fjordu Sejdisfjordu na Vzhodu Islandije.

Nori na ameriške starodobnike

Največ popotnikov se na Islandijo odpravi z letalom. Prvi postanek je prestolnica Reykjavik, ki je edino večje mesto in v katerem živita dve tretjini od 300.000 prebivalcev. Ceste v prestolnici so asfaltirane in dobro vzdrževane, v center mesta vodijo večpasovnice. V mestu je urejen javni promet, avtomobili vseh znamk in modelov so množično zastopani. Tako kot drugje v Severni Evropi so tudi Islandci nori na ameriško kulturo in predvsem njihova starodobna vozila. Lastniki starih, a dobro ohranjenih in vzdrževanih  lincolnov, cadillacov, buickov in preostalih vozil ameriške industrije se vsak konec tedna v množičnem številu, tudi več kot stotih vozil, zberejo v središču mesta in so prava turistična atrakcija.

Najbolj primeren čas za obisk Islandije je junij in julij, ko se ozračje ogreje tudi nad 20 stopinj Celzija, sonce pa ne zaide tudi ob polnoči. Že sredi junija zna biti vreme zelo spremenljivo, večina cest pa sredi septembra že zaprtih. Islandija je na sploh turistom prijazna država. Glavne turistične ceste in poti so dobro označene, ob cestah je dovolj informacijskih točk, kjer je moč najti informacije in zemljevide, kako priti do naravnih znamenitosti. Avtokampi so urejeni vzorno, tudi v glavni sezoni je prostora dovolj, prilagojeni pa so vsem vrstam popotnikov. Na sploh Skandinavci zelo skrbijo za naravo, tako, da je moč tudi na najbolj odročnih cestah in poteh naleteti na stranišče, ki je opremljeno s toaletnim papirjem, vodo in koši za smeti, da turisti ne smetijo oziroma izvajajo potrebe v naravi.

Potovanje po Islandiji | Avtor: Gregor Prebil Gregor Prebil

V divjino s surovimi terenci

Izposojevalnice avtomobilov so v večjih mestih, oziroma naseljih. Za pot v notranjost  je treba obvezno najeti vozilo s pogonom na vsa štiri kolesa, za krožno pot okoli Islandije pa zadostuje že najem vsaj za polovico cenejših manjših vozil. Najcenejši, a časovno najmanj ugoden in prilagodljiv je nakup avtobusne vozovnice, ki so na voljo za različno dolge termine in različne krožne poti. Avtobusi so prilagojeni za vožnjo čez visoko vodo in tudi po najbolj surovih predelih Islandije, pohvalno pa je, da se ustavljajo pri vseh največjih znamenitostih. Hkrati omogočajo izstop in potem ponoven vstop kjerkoli si zaželite.

Potovanje po Islandiji | Avtor: Gregor Prebil Gregor Prebil
Islandci za varnost na cestah skrbijo na različne načine. Policijskih patrulj je malo, so pa kazni za neupoštevanje cestno prometnih predpisov visoke. V opozorilo pred prehitro vožnjo so ob cestah razstavljena poškodovana vozila iz prometnih nesreč. Ceste so dobro opremljene s prometnimi znaki, ki opozarjajo na nevarnost. Zelo so občutljivi na varnostno razdaljo, avtomobilisti pa so po zakonu dolžni uporabljati luči ves čas, podnevi in ponoči. Splošna omejitev hitrosti je v urbanih naseljih 50 km/h, 80 km/h na makadamskih cestah na podeželju, in 90 km/h na asfaltnih cestah.

Plastičen denar sprejemajo povsod

Večina bencinskih črpalk je na širšem območju Reykjavíka, odprte pa so vsak dan. Delovni čas se lahko razlikujejo od kraja do kraja, a je večina postaj opremljena z avtomati, kjer je možno opraviti nakup goriva. Zanimivo je, da na Islandiji ne potrebujete gotovine, saj se vse plačuje s kreditnimi karticami, tudi čaj v gorski koči sredi ničesar.

Kakovost cest z oddaljenostjo od Reykjavika upada, večinoma pa so ceste asfaltirane in enopasovne, križišča so redka, semaforji pa skoraj eksotika. Ceste z oznako F so namenjene vozilom s pogonom 4x4. Vožnja po makadamskih in pogosto skalnatih cestah, ki vodijo v notranjost lahko spominja na rodeo, velikokrat je treba prečkati reke, ali pa strme vzpone in spuste.

Potovanje po Islandiji | Avtor: Gregor Prebil Gregor Prebil


Pomembno je spremljati vremenske napovedi in obvestila o stanju cest, saj lahko na cesti v vsega 20 kilometrih potniki doživijo vse štiri letne čase, sonce, dež in sneg. Najbolj nevaren je veter, ki je v nekaterih delih Islandije tako močan, da morajo ceste zapreti za promet, poti pa so lahko zaradi nepričakovanega deževja ali poplav celo izbrisane in jih morajo narediti povsem na novo. Za nekatere gorske poti je zelo priporočljivo, da skupaj potujeta dva ali več avtomobilov, oziroma vozil, saj se pogosto zgodi, da avtomobil kljub štirikolesnemu pogonu obtiči v blatu ali drugi oviri.

Izziv za trmaste kolesarje

Težav s parkiranjem ni nikjer, so pa kazni stroge, če ne parkirate na označenih mestih, saj težka in velika vozila puščajo sledi in s tem uničujejo naravo. Avtomobilov na cesti ne boste srečali veliko, je pa zanimivo, da je na cestah veliko kolesarjev in to kljub vetru in dežju, ki sta pogosta. Izziv je krožna pot okoli Islandije v dolžini 1.339 kilometrov. Posebno doživetje vas pričaka v laguni ob vznožju ledenika Jökulsárlón, kjer se lahko po vodi in kopnem zapeljete z amfibijskimi vozili kupljenimi od ameriške vojske. V laguni si lahko od blizu ogledate velike kose, več kot 1.000 let starega ledu in ga tudi okusite, na istem kraju pa so posneli več filmskih uspešnic, med drugim tudi film o Jamesu Bondu Die Another Day.

Komentarjev 1
  • mima-šiš 09:23 19.avgust 2014.

    Prejšnji teden sem bil. Kot da si na drugem planetu...