Avto
140 ogledov

Volkswagen Slovencem: enkrat bo treba

Električna vozila Volkswagen
1/12
Andrej Leban
Električni up in golf ter bencinsko-električni nabriti golf GTE so trojec, s katerimi Volkswagen odslej prepričuje Slovence, naj pričnejo razmišljati o lastni električni polnilni postaji.

"Realni trg v Sloveniji za ta vozila ta trenutek ne obstaja." Ponavadi na ta način katero od uvoznih podjetij utemeljuje, zakaj nekega vozila ne bo pripeljala k nam, pri Porsche Slovenija pa nasprotno s tem stavkom pričenjajo novo dobo znamke Volkswagen v Sloveniji, saj s pričetkom prodaje električnega upa in golfa ter priključnega hibrida golfa GTE uradno odpirajo "električno" poglavje tostran Alp. 

Direktor znamke Volkswagen v Sloveniji Marko Škriba je ob uvodni utemeljitvi, zakaj kljub "mikroskopskim" pričakovanjem o prodaji v prvih letih vseeno verjamejo v razmah tovrstnih vozil tudi v Sloveniji, dejal, da se bo nekega dne preobrat gotovo zgodil. "Električni avtomobili imajo potencial, saj imajo precej boljši izkoristek od motorjev z notranjim izgorevanjem. Veliko pa je odvisno od nadaljnega razvoja tehnologije tako glede dosega kot do postavljanja ustrezno dostopne polnilne infrastrukture, glede na minuli razvoj novih tehnologij denimo interneta ali mobilne telefonije pa pričakujem, da bo dokončni razmah sledil v obdobju 10 do 15 let." 

Ne glede na to pa tako kot pri nekaterih konkurenčnih znamkah (nazadnje sta v to polje pri nas pogumno vstopila BMW in Renault) pri Volkswagnu poudarjajo, da bi veliko uporabnikov ob obstoječih infrastrukturi in njihovih povprečno prevoženih kilometrih lahko že danes preklopilo na električna vozila. Med privatnimi kupci merijo na prebivalce velikih mest ali njihovega obrobja z zagotoveljenimi polnilnim mestom oziroma vsaj navadno vtičnico. Blokovska naselja torej trenutno odpadejo.

Precej več interesa pa pričakujejo pri pravnih osebah, saj bi bili električni avtomobili lahko pisani na kožo ne le podjetjem z voznimi parki, ki dnevno naredijo manj kot 100 kilometrov poti, temveč tudi predstavništvom korporacij, ki dajejo veliko na zunanjo podobo trajnostnega pristopa, pa tudi javnemu sektorju.

Pri znamki namreč poudarjajo, da kljub razmeroma visoki nabavni ceni, ki jo bo predvidoma precej ublažila državna subvencija, električni avtomobil na dolgi rok lahko pomeni cenejšo izbiro, saj so stroški vzdrževanja in "goriva" na dolgi rok v določenih scenarijih uporabe precej manjši kot pri klasičnem avtu. 

In kaj ponujajo za začetek? Tri avte, ki vsi temeljijo na velikoserijskih modelih. Najlažje jih boste prepoznali po subtilni uporabi modre barve v obrobah in oznakah ter v drugačnem "podpisu" LED dnevnih luči v obliki črke C.

E-up

Najmanši VW model je bil zavoljo elektrike nekoliko preurejen, čeprav na videz tega ne izdaja. So mu pa z različnimi triki zmanjšali količnih upora zraka in izboljšali kotalni upor, na novo so razvili klimatsko napravo. Poganja ga kompakni elektromotor s 60 kW (82 KM) in 210 Nm. Navor je seveda na razpolago od starta naprej, zato je e-up še posebej po mestnih ulicah sila agilen, o čemer sem se prepričal v krajši mestni vožnji.

E-up | Avtor: Andrej Leban Andrej Leban
Najvišja hitrost je 130 km/h, v idealnih vremenskih okoliščinah in zmernem pritiskanju na stopalko za "plin" pa je doseg med 120 in 160 kilometri. Menjalnik je enostopenjski, moč se prenaša na prednji kolesni par, rekuperacija energije pa pozna štiri stopnje, v najvišji praktično ni potrebno uporabljati zavor, saj motor maksimalno zavira in vrača energijo v 18,7 kWh li-ion baterijo, vgrajeno v dno avta. Da je doseg še daljši, omogočata programa eco in eco+, ki med drguim prilagajata delovanje klimatske naprave.

Voznik lahko pretakanje energije, statistiko in podobne stvari spremlja prek serijskega sredinskega zaslona, ki hkrati služi kot navigacijska naprava. Serijska sta tudi avtomatska klimatska naprava in samodejno zaviranje v sili city AEB.

Tako opremljen e-up stane 25.030 evrov, če bi upoštevali subvencijo države 5.000 evrov, potem je cena že precej zanimiva, a še vedno višja, kot denimo za številko večjega renault zoe. Je pa res, da pri slednjem ni všteta cena najema baterij.

E-golf

Po prodaji najuspešnejši avtomobil v Evropi je torej sploh prvi, ki ponuja vse različice pogonov (bencinski, dizelski, hibridni, plinski, električni). V primeru slednjega je zgodba podobna kot pri e-upu, le da za pogon skrbi 85-kilovatni motor (115 KM), ki zmore 270 Nm navora. Tudi e-golfa so subtilno dodelali v prid manjšega upora in boljšega izkoristka energije, dodatno pa so serijski polni LED žarometi, ogrevano vetrobransko steklo in avtomatska klimatska naprava, pa nekoliko prilagojena notranjost, saj je namesto merilnika vrtljajev tam merilnik energije in njene uporabe. Na voljo je tudi pester seznam dodatne opreme, vključno z radarskim tempomatom.

E-golf | Avtor: Andrej Leban Andrej Leban
Vsak e-golf ima zaslon na dotik, prek katerega voznik spremlja različne parametre glede stanja pogona in druge klasične infotainmnet storitve. Med drugim lahko voznik na zemljevidu vidi, kakšen je predviden radij s trenutno zalogo energije, mogoče je tudi vnaprej programirati čas polnjenja in odhoda ter nastavljati vnaprejšnje ogrevanje ali hlajenje notranjosti.

Od 0 do 60 km/h je za e-golfa dovolj že 4,2 sekunde, do 100 km/h pa e-golf pride po 10,4 sekunde. Morda za razliko od e-upa se e-golf bolje znajde tudi na avtocesti, saj je najvišja hitrost 140 km/h. Tudi v njegovem primeru prenos poteka prek enostopenjskega menjalnika. Akcijski radij po obljubah proizvajalca v ugodnih razmerah znaša med 130 in 190 kilometrov.

Litij-ionska baterija s kapaciteto 24,2 kWh je shranjena v dnu avtomobila, tako da je prtljažnik povsem običajno velik, tudi sicer je e-golf razen razlik v pogonu polno uporaben avto. Cena zanj se prične pri 37.258 evrih.

Golf GTE

Morda trenutno najbolj zanimiv pri navajanju Slovencev na novo ero je priključni hibrid GTE, ki združuje najboljše iz obeh svetov in upravičeno nosi oznako GT. Skupna moč bencinskega TSI motorja (110 kW/150 KM) in elektromotorja (75 kW/102 KM) je namreč kar 150 kW (204 KM), ki jih zna tudi zelo športno prenesti na cestišče, a na drugi strani se golf GTE lahko do 50 kilometerov daleč obnaša tudi kot povsem električno vozilo in to tudi na avtocesti, saj je mogoče z elektriko voziti s hitrostjo do 130 km/h. To pomeni, da lahko ob uporabi na krajše razdalje GTE mesece vozimo, ne da bi porabili liter goriva, le vsak dan ga je potrebno priklopiti na kabel prek vtičnice, ki se skriva v prednjem znaku VW.

Normna poraba je 1,5 litra bencina na 100 kilomerov, izpusti pa 35 gramov CO2, akcijski radij pa skupno okoli 940 kilometrov. Voznik ima na razpolago štiri različne vozne programe, od povsem električnega vozila prek kombiniranega hibridnega, do varčevalnega, ko se energija v bateriji ohranja za kasnejši čas, tu je še športni, ko oba motorja iztisneta vse od sebe. Pospešek od 0 do 100 km/h traja takrat 7,6 sekunde, najvišja hitrost je 222 km/h. Menjalnik je šeststopenjski z dvojno sklopko, ki je posebej razvit za hibrida. 

Golf GTE | Avtor: Andrej Leban Andrej Leban
GTE je bogato opremljen, tako zunaj kot znotraj ga krasijo športni elementi. Na instrumentalni plošči je posebnost razporeditev merilnikov, saj je večji namenjen nadzoru nad energijo, manjši pa je klasični merilnik vrtljajev TSI motorja. Začetna cena je zanimivo skoraj poravnana s povsem električnim golfom in znaša 37.676 evrov, pričakovana subvencija zanj pa bo nekoliko manjša kot za povsem brezemisijskega golfa. 

Polnjenje električnih

Najenostavnejše je avtomobile priklopiti na klasično šuko vtičnico, a takrat je polnjenje vedno najdaljše, odvisno od modela lahko traja tudi 10 ur, ko želimo vseh 100 odstotkov. Pri Volkswagnu zato za 700 evrov ponujajo precej hitrejšo polnilnico za domačo uporabo, računajo tudi na razvoj mreže hitrih polnilnih postaj po državi, ko bo električni avto 80-odstotno napolnjen "že" po pol ure.

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.