V Cerkljah dirkalniki F1?

V minulih dneh je v javnost prišla novica, da naj bi na zemljišču, ki je doslej pripadalo ministrstvu za obrambo ob vojaškem letališču v Cerkljah ob Krki, zrasla poligon varne vožnje in dirkališče, ki bi bilo namenjeno tako domačim ljubiteljem hitrosti za varno sproščanje adrenalina kot tudi mednarodnim avtomobilskim dirkam. Projekt nosi ime Center Gaj, predsednik zveze AŠ 2005 Anton Anderlič pa je na današnji tiskovni konferenci poudaril, da je Slovenija skoraj edina država, ki takšnega objekta še nima. Projektne rešitve po besedah Anderliča predvidevajo tudi nekatere novosti, med njimi denimo proga za vadbo nevarnosti, ki bi bila namenjena voznikom tovornih vozil in avtobusov. Zadnje po našem vednju ne drži, saj program za voznike tovornih vozil in avtobusov izvaja tudi AMZS na AMZS Centru varne vožnje na Vranskem.

Andrelič je tudi zavrnil poročanje v medijih v zadnjih dneh, da se je o projektu in zemljišču čez noč dogovoril s "prijateljem" in nekdanjim obrambnim ministrom Romanom Jakičem, ki da mu je predal zemljišče v uporabo zastonj. Zatrdil je, da je projekt delo večih let naporov in da je bil projekt doslej voden povsem javno in transparentno. Do konca maja pričakujejo gradbeno dovoljenje, sredi junija bi že usposobili obstoječo dvokilometrsko progo in jo do jeseni preplastili, prihodnje leto pa sledi izgranja večnamenskega objekta, vadbenih poligonov, med drugim za usposabljanje letaliških gasilcev in reševanje s helikopterji.

Naj denar ostane doma

V preteklosti se je že velikokrat slišalo mnenje, da Slovenija nujno potrebuje profesionalni objekt, namenjen ljubiteljem motošporta. Na obstoječem mestu je sicer že obstajalo manjše dirkališče Mobikrog, vendar je zaradi trhlih temeljev kmalu ugasnilo z dejavnostjo. Motoristom in avtomobilistom je tako že najbližji takšen objekt dirkališče Grobnik na Hrvaškem, kjer izvajajo tudi tekme slovenskih državnih prvenstev.

Iztok Franko, eden od pobudnikov projekta, meni, da je dikrališče, kot ga snujejo v Cerkljah, "nujno potrebno za razvoj motošporta v Sloveniji. Slovenske ekipe, kot so LEMA racing ter ostale reli in ekipe gorsko hitrostnih dirk, trenutno nimajo pravih možnosti za preizkus in trening s svojimi dirkalnimi vozili na veliki, dolgi dirkalni progi, za kaj takšnega morajo obiskovati tujino. Logika in matematika pa sta sila preprosti: če to storijo doma, denar ostane v Sloveniji. Pa ne le za najem proge, ampak tudi za hrano, morebitno prenočišče, pijačo, servise, in podobno. Hkrati bo dirkališče namenjeno mednarodnim dirkam, ki bodo privabile tujce, ki vsekakor hočeš-nočeš morajo zapravljati celoten konec tedna. Dobro se spomnim najboljših let gorsko-hitrostnih dirk Ilirske Bistrice, ko so bile trgovine v mestu skorajda prazne, ker je toliko ljudi prišlo v 'nabavo'."

Glede na svoja poznanstva Franko trdi, da bi bilo v Cerkljah pripravljeno testirati tudi kar nekaj svetovno uveljavljenih tujih moštev iz prvenstev WTCC, F3 in GT4, medtem ko bi dirkališče s svojo infrastrukturo in logistiko nudilo tudi možnost drugih športno-zabavnih prireditev. "Hkrati pa je dobro poznano, da so ljudje, ki preizkušajo svoje zmogljivosti na za to namenjenih poligonih, v cestnem prometu strpnejši in boljši vozniki," dodaja Franko, ki vidi priložnost tudi za prihodke lokalnega prebivalstva, turističnih društev, kmečkih turizmov in ostalih podjetij s področja gostinstva, turizma in še česa. 

Franko v projekt verjame tudi zato, ker poleg sodeluje Drago Božič, nekdanji dirkač, razvojnik in oblikovalec pri BMW in Volkswagnu, danes pa direktor za krožne dirke pri zvezi AŠ 2005. "Z njim sem delal med leti 2004 in 2013 in v vsem tem času ni nikoli prelomil besede." 

In doda svojo izkušnjo: "Nenazadnje ocenjujem, da sem tudi sam dober primer, kaj mi je omogočilo nekdanje dirkališče v Cerkljah. Če ne bi bilo starega dirkališča Mobikrog, tudi sam ne bi imel možnosti iti po karierni poti, ki sem jo prehodil in sem sedaj tu kjer sem - srečno zaposlen v tujini, kjer se ukvarjam ravno z avtomobili, kar je bila moja iztočnica na Mobikrogu."

Občina govori le o poligonu, ki da je že dejstvo

Na občini Brežici pravijo, da so seznanjeni z namero o možnosti ureditve poligona varne vožnje na delu vojaškega letališča Cerklje ob Krki, skupaj z občino Krško so tudi že pred leti dali soglasje državnemu prostorskemu načrtu glede ureditve poligona varne vožnje na delu zemljišč, ki so doslej pripadale Ministrstvu za obrambo, saj je po mnenju občine to možnost za revitalizacijo dela zapuščenih vojaških zemljišč in razvojna možnost.

Kot pravijo na občini, ki jo vodi župan Ivan Molan, v tej fazi niti nimajo več možnosti za pritožbo ali uporabo drugih pravnih sredstev glede napovedanih načrtov. Želijo pa si, da bi projekt poligona varne vožnje potekal v skladu s prostorskim načrtom in ob ustrezni koordinaciji z z lokalnim prebivalstvom in s krajevnimi skupnostmi, na območju katerih se nahaja zemljišče. V odgovoru na naša vprašanja pa na občini niso omenili nič glede tega, da bi bil objekt hkrati tudi dirkališče. 

Do prebivalcev prva vest iz tujine, ne iz Brežic

Lokalno prebivalstvo je po naših informacijah idejo o poligonu in dirkališču sprejelo z mešanimi občutki. Nekateri so za, saj vidijo v projektu možnost razvoja, drugi so skeptični zaradi dosedanjih izkušenj z državo kot skrbnico tega prostora, pa tudi načinom, kako so prvič izvedeli, da se nekaj pripravlja. "Prvo vest o tem smo šele pred časom dobili iz Češke, si predstavljate?," je povedal domačin iz bližnjega naselja Črešnjice, ki ni želel biti imenovan. "Ko smo o tem povprašali občino, pa so povedali, da je zadeva še premalo razdelana, da bi jo lahko predstavili javnosti. Kako je to mogoče, ko pa bodo že v kratkem izdali gradbeno dovoljenje, za pripravo katerega potrebujejo več mesecev, če ne leto?," se sprašuje o sprenevedanju občinarjev.

"Moti nas predvsem, da v načrtu ni niti besedice o protihrupnih ograjah, čeprav je prav hrup glavni razlog strahu pri lokalnem prebivalstvu, še posebej tistih, ki živijo v bližini. Morda bo res na leto le po nekaj dirk, vendar treningi pa bodo veliko pogostejši. Že sedaj trpimo zaradi nenehnega hromenja vojaških letal in helikopterjev."

Organizator je po naših informacijah sicer protihrupne ograje predvidel in bodo na vsak način vključene v projektu.

"Niso nam bili sposobni narediti niti ceste"

Na obljube o razvoju, ki ga bo pomenila investicija, domačin gleda z veliko mero skepse: "Vojska nas že leta nateguje. V zameno za hrup so nam obljubljali športno dvorano, pa kanalizacijo, a doslej niso bili sposobni urediti še niti normalne ceste."

"Bojimo se, da nas bodo z dirkališčem zopet naokoli prenesli, vložili bodo 18 ali 20 milijonov evrov, nam pa ne morejo niti obvoznice narediti. Navadna bedarija so tudi ideje in obljube, kako bodo lahko domačini svoje izdelke prodajali obiskovalcem, ko pa jih večina ne ve niti, kaj so to HACCP standardi." 

Domačini v prihodnjih tednih in mesecih pričakujejo predvsem odkrite pogovore z organizatorji in iskanje rešitev, da jim nova infrastruktura in dogajanje na njej ne bo v breme. 

andrej.leban@zurnal24.si