Umrljivost na slovenskih cestah nad povprečjem

Povprečno je lani na cestah v Evropske unije umrlo 52 ljudi na milijon prebivalcev. Države z najmanjšim številom tragičnih primerov so še vedno Velika Britanija, Švedska, Nizozemska in Danska, ki poročajo o 30 umrlih na milijon prebivalcev. Tradicionalno najboljšim državam so se pridružile tudi Španija, Nemčija in Slovaška, ki so svoj položaj na seznamu v veliki meri izboljšale.

Tudi v Sloveniji na bolje

V Sloveniji je lani umrlo 61 ljudi na milijon prebivalcev, čeprav se je število v zadnjih letih stalno zmanjševalo. Leta 2001 je na naših cestah umrlo 140 ljudi, leta 2010 67, leta 2012 pa 63.

Najslabše rezultate kažejo Poljska, Bolgarija, Hrvaška, Latvija, Litva in Grčija. Na cestah v teh državah je lani umrlo več kot 80 ljudi na milijon prebivalcev. V Bruslju posebej izpostavljajo Latvijo, kjer se varnost na cestah v zadnjem letu ni izboljšala niti za spoznanje.

Države članice so kljub temu na poti k uresničitvi strateškega cilja – v skladu z evropskim akcijskim programom za varnost v cestnem prometu naj bi se število smrtnih žrtev v desetih letih do leta 2020 razpolovilo. Od leta 2010 se je število smrtnih žrtev zmanjšalo za 17 odstotkov, kar pomeni, da je bilo rešenih 9.000 življenj. Predlani je bilo v Evropski uniji smrtnih žrtev za devet odstotkov manj, lani za osem, leta 2011 pa sicer le za skromna dva.

Spodbujajo uporabo koles

Kljub zmanjševanju števila tragičnih primerov pa na evropskih cestah vsak dan še vedno umre 70 ljudi. Podatki med drugim vzbujajo zaskrbljenost glede ranljive skupine udeležencev v prometu. Število smrtnih žrtev med pešci se zmanjšuje pod pričakovanji, število smrtnih primerov med kolesarji pa se je v zadnjem času celo povečalo. To je sicer delno posledica večjega števila kolesarjev na cestah.

Izziv za države članice je spodbuditi ljudi, naj pogosteje uporabljajo kolesa namesto avtomobilov, obenem pa zagotoviti, da bo prehod z avtomobila na kolo varen, opozarjajo v Bruslju.

Evropski akcijski program za varnost v cestnem prometu vsebuje ukrepe za izboljšanje vozil, infrastrukture in vedenja udeležencev v prometu. Primera nedavnih pobud sta novo evropsko vozniško dovoljenje in začetek veljavnosti pravil, ki omogočajo čezmejno sankcioniranje prometnih prekrškov.