Eden od spominov na najbolj rana leta mi prikliče pred oči stričevevo zastavo 850 kombi. Fascinantni mali rumeni avtomobil, ki je služil tako za (po takratnih standardih) udoben prevoz lastnih otrok in kopice bratrancev ter kot službeno vozilo slikopleskarja. Predstavljam si ga, kako je v njem dan za dnem ropotal od ene do druge stranke, nalagal barve, “penzle” in “mačke” skozi stranska vrata, pritrjeval lestve na streho, popoldan pa se še odzival klicu na pomoč, ko je bilo potrebno hkrati nekam prepeljati gručo predvsem mladih potnikov. Da, včasih je bil v avtu tudi kakšen preveč, varnostni standardi takrat še niso bili vcepljeni v nas.
Takrat se v kabini ni valjalo veliko papirja, stranke niso zahtevale računov ter so plačevale na roko, potnih nalogov nismo poznali. O poslu za naprej se je dogovarjalo le popoldan prek stacionarnega telefona in ne prek GSM-a ali celo e-pošte ... Tudi zato je bila zastava 850 kombi idealno sredstvo - volan, štiri kolesa in dovolj prostora za nizko ceno.
Nato je prišel trafic 1
Bolj zahtevni so v Sloveniji in Jugoslaviji v tistih časih vozili IMV-je, velika večina “demokratične” Evrope pa je prisegala na forda transita in konec 70. let še povsem svežega volkswagna type 3. Leta 1980 je nato v to srenjo prišla prva generacija renault trafica in do danes povsem spremenila tako obličje kombijev kot hkrati razširila njihovo namembnost.
-
Trafica tretje generacije smo izdatno že predstavili. Več TUKAJ.
Prva generacija je zaradi cenovne dostopnosti postala ena najbolj priljubljenih za predelavo v kemperje, danes pa družinskega očeta ne “šlatajo” več za čelo, če si kot prvi družinski avto pri hiši omisli kar kombija, s katerim besedna zveza “aktivna družina” dobi povsem nov pomen.
Inteligentnost je postala osnova
Naslednja generacija trafica je leta 2000 dokazovala, da je lahko videz kombija vse prej kot uniformiran, našpičen nos so začeli prevzemati tudi drugi.Tretja generacija pa ustvarja preboj pri prilagodljivostih, ki jih je sposobna brez kakšnih posebnih doplačil ponuditi, pa najsi gre za stojalo za tablico, domiselno v senčnik skrito ogledalo za mrtvi kot ali skrita vratca, prek katerih je mogoče tovorni prostor za dolge predmete podaljšati krepko v potniško kabino.
Kot drugi sodobni kombiji je tudi trafic na voljo v številnih izpeljankah, tako v dolžino kot v višino, zgolj za tovor, kombinirani tovorno-potniški ali povsem “ljudski.” Podobna je množičnost motorne ponudbe, pri čemer se kombiji poslužujejo nekaterih najboljših tehnologij za čim boljši izkoristek in nižje stroške, naj omenimo zgolj uporabo dveh turbin ali podaljšanje servisnega intervala.
Danes je misel na zastavo 850 kombi le še idealziran spomin. Preprosto mu ni bilo dano stopiti med legende. Pri traficu je drugače. Zanj lahko že rečemo, da pelje po poti kombijevskih ikon, kot sta transit in type. Hkrati pa oba še prehiteva po prodaji.
Nicolas Guicheot: V parih letih velikanski premiki (intervju)
O tem, kaj je danes “in” pri lahkih gospodarskih vozilih, smo se pogovarjali z direktorjem segmenta lahkih gospodarskih vozil za Evropo pri Renaultu Nicolasom Guiochetom
Kaj je danes drugače kot je bilo pri gospodarskih vozilih denimo še par let nazaj?
Najprej, vsi kombiji in druga lahka gospodarska vozila postajajo vse bolj podobni klasičnim avtomobilom, še posebej kar se tiče notranjosti kabine. Velike spremembe vidim tudi v profesionalizaciji celotnega servisiranja strank, pri Renaultu smo tako po mojem mnenju med prvimi uvedli tesno povezanost vseh prodajnih in poprodajnih aktivnosti skozi celotno življenjsko dobo vozila.
Kako bi primerjali traffica prejšnjih dveh generacij in zdajšnje tretje, kaj so bile največje spremembe v tem času?
Najbolj očitna sprememba je pri stroških, denimo pri motorju dCi 115 je poraba v novem trafficu zmanjšana za en liter v primerjavi s predhodnikom. Če pomnožite s ceno goriva in prihrankom na dolgi rok, so to že zelo visoke številke denarja. Tudi pri servisih so prihranki, saj so se intervali za menjavo določenih sestavnih delov podaljšali. Tovrstna vozila so tudi vedno bolj praktična in funkcionalna, a tudi udobna, saj uporabnikom velikokrat nadomeščajo pisarno.
Kje pa vidite največje možnosti za dodatno uporabo kombijev?
Po mojem mnenju predvsem za potrebe turizma torej kamperjev. Ljudje, ki se upokojijo, imajo še vedno veliko energije in bi radi potovali, takšna vozila pa so zelo zanimiva kombinacija, saj sorazmerno ugodno dovoljujejo nadgradnjo v spalnik, hkrati pa ga je mogoče uporabljati kot vsakdanji avtomobil.
Zelo tesno pri gospodarskih vozilih sodelujete še z dvema znamkama. Kaj imate vsi tri od tega?
Razvoj gospodarskih vozil stane ogromno denarja. Pri General Motorsu oziroma Oplu smo sodelovali že pri prejšnji generaciji traffica oziroma njihovega vivara. Naš dogovor predvideva, da pri Renaultu izvedemo razvoj in sestavo vozila ter si nato z Oplom delimo stroške, oni pa ta izdelek tržijo še pod svojo znamko. Brez sodelovanja ne bi bilo mogoče vložiti toliko sredstev v razvoj takšnega vozila.
Pri Daimlerju oziroma Mercedes-Benzu je sodelovanje nekoliko drugačno, sami namreč že imajo večje kombije, niso pa doslej imeli manjšega dostavnika, kot je naš kangoo. Na njegovi osnovi so razvili citana, ki pa ga izdelujemo mi. Od sodelovanja z Daimlerjem imamo korist predvsem zaradi izboljšane kakovosti kangooja zaradi njihovih strožjih standardov.
Veliko govorimo o alternativnih pogonih pri potniških vozilih, kaj pa pri gospodarskih? Zdi se, da bodo tu še dolgo vladali dizli ...
Razvoj alternativnih pogonov stane in to se pozna pri ceni izdelka. Vseeno smo z manjšimi električnimi dostavniki pri Renaultu že odločno stopili na to področje. Težko pa si je danes predstavljati, da bi v traffica, ki je namenjen povsem drugim potrebam in zahtevam, vgrajevali kaj drugega kot dizelski motor. V teh vozilih bodo vsaj še nekaj časa dizli imeli glavno besedo, a tudi pri njih je razvoj še mogoč. To dokazujemo tako, da je naš trafic v segmentu vodilni glede porabe, različica dCi 120 energy ima normno porabo le 5,7 litra in izpust 147 gramov CO2, kar je po mojem res izjemen rezultat in primerljiv osebnim vozilom. Še deset let nazaj je bila normna poraba na 100 kilometrov osem ali devet litrov, kar samo po sebi pove o silovitem razvoju dizlov.
Kaj pa barve, kako boste dosegli, da kupci ne bi kupovali le belih kombijev temveč tudi takšne v atraktivni zeleni, kot jo radi predstavljate pri novem trafficu?
Da res je, s takšnimi barvami želimo našim kupcem predstaviti atraktivnost izdelka, čeprav se zavedamo, da mnogi po nakupu kombi prelepijo s svojimi reklamnimi nalepkami, zato si ne delamo utvar, da bela barva ne bo več vodilna. A po drugi strani drugačne barve omogočajo veliko opaznosti na cesti.
Lahko glede na notranji razvoj v vašem koncernu nekaj zadnjih let tudi pri lahkih gospodarskih vozilih pričakujemo nizkocenovni kombi, denimo znamke Dacia?
Ne, to pa ne. Za zdaj ni v tej smeri nikakšrnih načrtov.
