VOŽNJA V KROŽIŠČU
Klasično krožišče. Prednost ima vozilo, ki je že vključeno v krožni promet. Če ima krožišče več prometnih pasov, sme voznik zapeljati z enega na drugega, če pri tem ne ovira drugih vozil. Prednost izključevanja iz krožišča ima vozilo, ki je desno od nas.
Semaforizirano krožišče. Prednost vožnje ima vozilo, ki ima na semaforju zeleno luč. Če prometna signalizacija ne deluje, veljajo pravila kot pri klasičnem krožnem prometu.
Medtem ko na Družbi za avtoceste RS (Dars) menijo, da je semaforizacija krožišča v Tomačevem za večjo pretočnost in varnost prometa nujno potrebna, strokovnjaki to zavračajo, saj naj bi imeli semaforji na pretočnost negativen učinek.
Semaforji prometno odvisni
Na Darsu, ki je naročnik rekonstrukcije krožišča Tomačevo, so povedali: "Sočasnega varnega vključevanja vozil v krožišče po štirih prometnih pasovih ni mogoče zagotoviti brez semaforizacije." Delovanje semaforjev je nastavljeno tako, da omogoča čim večji pretok prometa, kar pomeni, da se prilagaja glede na obremenitve posameznega kraka.
V tujini manj semaforiziranih
Inštruktor Tilen Holynski pa komentira: "V tujini poznajo krožišča tudi s šestimi pasovi, ki delujejo brez težav, zato se mi zdi nenavadno, da Dars semaforizacijo upravičuje s stališča pretočnosti in varnosti. Podoben učinek za mnogo manj denarja bi namreč dosegli že z večjo informiranostjo voznikov, podobna krožišča pa zaradi slabše pretočnosti v tujini ukinjajo."
S Policijske uprave Ljubljana pa so sporočili, da bodo v prvih dneh, če bo treba, tudi fizično usmerjali promet in tako pripomogli k večji varnosti v tem krožišču.
Komentar: Miha Pečoler
Spet bo pokalo
Kako lahko Dars postavi semaforizirano krožišče, ki ga ne predvideva niti ZVCP?
Ne samo da semaforiziranega krožišča pri nas še ne poznamo in da se o njem v avtošolah ne učijo, ampak te ureditve ne predvideva niti zakon o varnosti v cestnem prometu (ZVCP). Država torej od uporabnikov pričakuje, naj se držimo pravil, ki ne obstajajo. Ampak če se bodo Ljubljančani kaj hitro seznanili s tem krožiščem, mi ni jasno, kako bo nekdo z obrobja, ko bo zašel vanj, iz njega tudi odnesel celo kožo. Država pa tako ali tako vedno – tudi od škodnega primera (ki jih bo po mojem mnenju kar nekaj) – dobi delež.
