Od leta 2004 se je število elektronskih komponent v avtomobilih znatno povečalo, kar je deloma tudi posledica varnostnih predpisov.
Pri podjetju Deloitte, ki je največja svetovalna družba na svetu, so ugotovili, da je bilo leta 2004 manj kot 20 % vozil, opremljenih s sistemi, kot je nadzor stabilnosti, stranske zračne blazine, senzorji tlaka v pnevmatikah, zadnji parkirni senzorji ali sistem za nadzor mrtvih kotov. V letu 2017 je bilo z večino omejenih sistemov opremljenih že več kot 80 % vozil.
Seveda so to le relativno osnovne varnostne komponente vozil. Sodobna vozila so opremljena z veliko več napredne elektronike, vključno s prilagodljivim tempomatom, infozabavnimi sistemi, novejši avtomobili se ponašajo s široko paleto funkcij za varčevanje z gorivom, kot so tehnologija deaktivacije valjev, sistemi za zagon/zaustavitev motorja ter hibridni ali električni pogonski agregati.
Čeprav je osnovna naloga avtomobilov enaka kot pred dvema desetletjema, pa nove funkcije povečujejo stroške. Kot je ugotovil Deloitte, je elektronika v letu 2000 predstavljala 18 % skupnih stroškov vozila, ta številka pa je danes že 40 %. Leta 2030 naj bi dosegla celo 45 %.
To ne preseneča, saj zdaj avtomobili že serijsko na trg prihajajo z naprednimi varnostnimi sistemi, več zasloni in polsamodejnmo tehnologijo vožnje. Pri Deloittu pravijo, da bodo stroški elektronike, ko bodo proizvajalci avtomobilov dosegli višjo raven avtomatizacije, verjetno še bistveno večji.
Vgrajeno elektroniko bi radi zaracunali , kot da je vse razvito za vesoljske namene, v resnici pa gre za avtoradio in nekaj senzorjev. Vse precenjeno in predrago. Lupljenje kupcev, ki jom to dovolijo. Tudi za nnih prihaja čas streznitve.