Citroën berlingo se na slovenskem trgu lahkih gospodarskih vozil uvršča zelo visoko, na drugo mesto takoj za Volkswagnovega caddyja, zato je pomembno, da je tudi svež.
Pri Citroënu so mu to spomladi zagotovili predvsem z novim prednjim delom, na katerem izstopa novi ovalni logo znamke, iz katerega se na obe strani razteza tenka reža maske, ki se zaključi s preoblikovanimi žarometi. Tudi ti imajo novi Citroënov svetlobni podpis.
Odprtina za dolge stvari
Glede na njegovo tovorno naravo je to tudi bolj ali manj vse, kar je na prvi pogled na berlingu vanu novega. Na testu smo vozili različico citroën berlingo van club M 1000 blueHDi 100. To pomeni, da je šlo za berlinga z manjšo od dveh dolžin, ki sta na voljo, v okviru te pa ima večjo nosilnost. To pomeni, da lahko ob skupni dolžini 4,403 metra pelje tovor s skupnim volumnom 3,3 kubičnega metra, pod pogojem, da ne presega dolžine 1,525 metra oziroma 1,871 metra pri dnu, širine 1,087 metra in višine 1,2 metra. Z drugimi besedami: v notranjost lahko brez težav spravite standardno paleto in ostane vam še veliko prostora.
Kakšna lestev ali podoben predmet pa je lahko dolg celo 3,090 metra, kar so Citroënovi inženirji zagotovili tako, da so na fiksni predelni steni med kabino in tovornim prostorom zagotovili visok odprtino z loputo, ki je ni težko odstraniti. Potem je vse odvisno le to tega, kakšen predmet imate. Če je ta tudi nizek, ga lahko potisnete pod sovoznikov sedež, če pa je tudi visok, pa sedež zložite v dno in imate dovolj prostora zanj.
Nalaganje predmetov v razmeroma skromno zaščiten tovorni prostor sicer omogočajo krilna zadnja vrata, ki se na široko odprejo, za hiter dostop so na voljo tudi drsna vrata na sovoznikovi strani,v notranjosti pa je tudi dovolj priponk za varno pritrditev tovora.
Posodobljena kabina
Digitalizacija je iz osebnih avtomobilov že zdavnaj našla pot tudi v lahka gospodarska vozila in berlingo v tem pogledu ni nobena izjema. Digitalna armaturna plošča kljub temu nima večbarvnega zaslona, ampak je ta preprost dvobarvni z zelo preprosto grafiko. Kljub temu povsem v redu prikazuje podatke.
Na sredini armaturne plošče pa je soliden 10-palčni barvni za dotik občutljivi zaslon, ki omogoča tudi zrcaljenje pametnih telefonov z obema operacijskima sistemoma, med drugim pa se nanj predvaja tudi slika vzvratne kamere, Ta je sicer nizke ločljivosti in razmeroma skromna, vendar je to gotovo bolje, kot pa če vzvratne kamere ne bi bilo, saj je razgled nazaj iz kabine karoserijski naravi berlinga vana ustrezno pomanjkljiv.
Kabina je sicer, z izjemo novega volanskega obroča, ki je, tako kot prednji del, usklajen s Citroënovimi novimi oblikovnimi smernicami, že bolj ali manj znana iz berlinga pred prenovo. Testni je bil opremljen s tremi sedeži, a to velja bolj pogojno. Zaradi izrazite izbokline pod ročico menjalnika namreč na srednjem sedežu nihče ne zdrži prav dolgo. Zato pa lahko naslonjalo srednjega sedeža poklopite in uporabite trdno plastično mizico, ki je vgrajena na hrbtišče sedeža in se prikladno zasuka, da lahko voznik denimo na njej uporablja prenosni računalnik, zvezek ali kaj podobnega.
Dizelska konjenica
Tako kot potniške različice, se tudi berlingo van lahko pohvali s solidnimi in predvidljivimi voznimi lastnostmi, s katerimi malce sega celo v območje dinamične vožnje. K temu gotovo pripomore tudi solidni 1,5-litrski turbodizelski štirivaljnik z močjo 75 kilovatov (oziroma 102 'konjev') in navorom 250 njutonmetrov.
V kombinaciji s šestsopenjskim menjalnikom in prednjim pogonom živahno poganja prazen avtomobil, dovolj moči pa mu ostane tud za tedaj, ko je ta polno naložen. Glede na to, da gre za turbodizelski agregat, verjetno podatek, da poraba ne presega šest litrov dizla na sto kilometrov in se večinoma giblje niže, ni nič nepričakovanega.
Citroën berlingo van je torej še naprej povsem soliden prevoznik, ki s ceno 23.500 evrov, kolikor bi stal testni, ni predrag. Uporaben je že v različici M, če pa kdo potrebuje več prostora, si lahko omisli za dobrih 35 centimetrov daljši berlingo van z oznako XL.