Avtu sem želel prepustiti, naj ob pomoči asistenčnih sistemov vozi sam, kolikor je le mogoče, jaz pa bi ga samo nadzoroval. Začel sem na robu Slovenije, cilj je bil dobrih 100 kilometrov kasneje v prestolnici. Kako se je končalo …?
Vse več proizvajalcev za svoja vozila trdi, da zmorejo samodejno vožnjo stopnje 2. Kaj to sploh pomeni in kako lahko lastnik kar najbolje izkoristi tehnologijo, ki mu jo ponujajo.
Avtomobili postajajo vse bolj napredni in zapleteni, kar ima različne vzroke in posledice. Mnogim se zdijo moderne tehnologije v vozilih odveč in kot dokaz navajajo "stare dobre" analogne čase. A večina uporabnikov je nad napredkom vendarle navdušena, kar nenazadnje dokazujejo pričevanja trgovcev v prodajnih salonih glede današnjih prioritet glede opreme. Kupci želijo izkoristiti zmogljivosti in sposobnosti vozil, a na drugačen način kot v času podatkov o "konjih" in prostornini motorja.
Ob pravilni uporabi so lahko takšna vozila varnejša in udobnejša, vožnja pa je zato manj naporna tako za voznika kot sopotnike. Dejstvo je, da je prav razvoj avtonomne vožnje eno glavnih gonil trenutnega in bodočega razvoja cestnih vozil ter da se jim bo vse bolj prilagajala tudi infrastruktura, seveda pa tudi vozniki in voznice. Poti nazaj ni več.
Že stopnja 2 je velik skok naprej
Ko govorimo o avtonomni vožnji, je treba vedeti, da poleg stopnje 0, ki označuje vozila brez kakršnih koli namenskih tehnologij, obstaja po vrsti pet stopenj. Vsak prehod med stopnjami zahteva ogromno tehnološkega razvoja, sredstev in testiranj, povrh vsega pa še ustrezne akreditacije pristojnih mednarodnih teles, da tehnologija dejansko deluje in je zares varna za uporabo.
Samo zadnja stopnja 5 pomeni popolnoma avtonomno vozilo. V takšnem vozilu zares ni več volana, tisti na sprednjem levem sedežu pa je čisto običajen potnik. Do uporabne tehnologije pete stopnje na javnih cestah bo prevoženih še veliko kilometrov, celo četrta stopnja, pri kateri bomo verjetno sprejeli poklopljene volane, se zdi od resne uporabe na cestah časovno oddaljena vsaj do konca tega desetletja. Stopnjo 3 z visoko stopnjo avtonomnosti v predvidljivih razmerah (avtocestah) pa danes na svetu uradno še vedno dosega manj serijskih avtov, kot je prstov ene roke.
Trenutno je glavni poudarek proizvajalcev na akreditirani avtonomni vožnji stopnje 2. Ponuja jo že veliko avtomobilskih znamk. Tehnologija je na voljo v modelih različnih velikosti in cenovnih razredov, tako da je dejansko že množično dostopna. Od polavtonomne vožnje 1. stopnje se razlikuje po tem, da lahko vozilo z zmogljivejšo generacijo asistenčnih sistemov delno prevzame nadzor nad smerjo, pospeševanjem in zaviranjem. Še vedno pa je vozilo povsem pod nadzorom voznika, ki lahko kadarkoli "preglasi" sistem in prevzame popolni nadzor. Ves čas mora tudi držati volan in budno spremljati dogajanje na cesti, sicer sistem polsamodejne vožnje ne sme delovati oziroma se mora prekiniti.
Ključne tehnologije za avtonomno vožnjo stopnje 2 so prilagodljivi tempomat, pomočnik za držanje smeri in pomočnik za spremljanje vozil v mrtvem kotu. V precejšnjo pomoč je lahko prepoznavanja znakov za omejitve s funkcijo hitrega prilagajanja hitrosti. Seveda mora biti poleg zmogljivih senzorjev (kamere, radarji …) v ozadju tudi ustrezna procesorska moč, ki vse podatke v trenutku analizira in se primerno odziva. Praktično obvezen pogoj za udobno delovanje tehnologije je avtomatski menjalnik.
Iz Brežic do Ljubljane zgolj z volanom in tipkami
Napravili smo test polsamodejne vožnje stopnje 2 v živo. Testno vozilo je bil peugeot 308 SW nove generacije z vso potrebno vgrajeno tehnologijo, ki jo vsebuje paket Varnost Plus. Z avtom smo se v enem kosu zapeljali po avtocesti iz Brežic do Ljubljane in kar največ vožnje prepustili njemu samemu.
Na poti smo se vozili skozi gost promet, med katerim je bilo veliko tovornih vozil kot "aboniranih" uporabnikov levega pasu. Peljali smo skozi daljši odsek obnovitvenih del in mimo številnih drugih odsekov, kjer so se dovoljene hitrosti menjale. V prestolnici nas je pričakala še tipična predpraznična mrzlica s stoječim ali polžjim prometom na vpadnici. Poleg osebnih opažanj smo vlogo sodnika delno prepustili aplikaciji za merjenje varne vožnje ene od slovenskih zavarovalnic, ki jo ki jo redno uporablja več deset tisoč slovenskih voznikov.
Že v Brežicah sem v vožnjo vpregel vse pomočnike. Sistem za držanje smeri se sicer vklopi šele pri večjih hitrostih, že med mestno vožnjo pa pride prav prilagodljivi tempomat. Ko je kamera prepoznala novo omejitev hitrosti, na primer cono 30 km/h, je se je na voznikovem zaslonu takoj pojavil predlog za hitro potrditev spremenjene nastavitve najvišje hitrosti. Po pritisku na volansko tipko OK je avto samodejno prilagodil hitrost, moja desna noga pa je v brezdelju še naprej delala družbo levici. Avto je bil seveda udobni avtomatik.
Po nekaj pritiskih na OK tipko je karavanski 308 že zapeljal na avtocesto. Takrat sem lahko tudi volan skorajda izpustil iz rok oziroma sem vključenemu asistentu prepustil, da avto samodejno usmerja znotraj črt po voznem pasu. Če sem z navorom na volanu silil preveč proti sredinski črti, se je polega svetlobnega opozorila pojavilo tudi vibriranje na volanu, ki me je opozorilo na napako.
Ko sem dohitel počasnejše vozilo pred sabo, je peugeot samodejno prilagodil hitrost, ob vklopljenem levem smerokazu pa je asistent za držanje smeri brez pripomb dopustil izvedbo prehitevalnega manevra.
V drugi situaciji levi pas ni bil takoj prost. Po danem smerokazu me je avto takoj opozoril na približajoča vozila od zadaj. Ker pa sem se vmes zaradi dodatnega plina preveč približal tovornjaku pred seboj, me je takoj opozoril tudi, da peljem na prekratki razdalji.
Na dolgi ravnini lahko monotona vožnja uspava voznika oziroma ga pretirano zanašanje na asistenčne sisteme zavede, da preveč odmika pogled s ceste, šari po infozabavnem zaslonu ali kaj podobnega. Avto je na podlagi spremljanja ceste glede na usmeritev in mojih gibov volana prepoznal, da nisem skoncentriran na vožnjo. Kmalu me je zvočno in grafično opozoril, da sem še vedno polno odgovoren za vožnjo.
Med Kronovim in Dobruško vasjo so več mesecev potekala obnovitvena dela polovice avtoceste, zato je tam veljala zapora s preusmeritvijo na nasprotni vozni pas. Dars oziroma policija sta na odsek postavila tudi radar. Peugeot je pravočasno prepoznal spremembo največje dovoljene hitrosti. Ker sem uravnavanje hitrosti in varnostne razdalje povsem prepustil avtu, je počasnejša vožnja skozi zaporo minila brez stresa in živčnosti.
Nadaljnja pot proti osrednji Sloveniji je minila v ponavljajočih se prometnih vzorcih dohitevanja tovornih vozil, menjavanja prometnih pasov, prilagajanja hitrosti. Kar največ dela sem preložil na avto, stopalki za plin in zavoro sta praktično ves čas samevali. Polavtonomna vožnja je delovala. Ob tem je zelo pomemben podatek, da je avto glede na izbrano hitrost prilagajal delovanje motorja tako, da je bila poraba optimalna in s tem uporaba najcenejša.
Tako sva z avtom po okoli stotih prevoženih kilometrih spočita prišla v Ljubljano, kjer je tristoosmico čakal še zadnji izziv vožnje v počasnem mestnem prometu. Senzorika je brez posebnosti zaznavala množico vozil okrog avta, zato je peugeot samodejno ustavljal in speljeval, ohranjal varnostno razdaljo in sledil prometu, pri menjavi pasu pa opozarjal na mrtve kote. Tako je šlo vse do ciljnega parkirišča.
Manj stresa, varneje, ceneje
Končna ocena je, da je sodobna tehnologija polsamodejne vožnje stopnje 2, kot je lahko vgrajena v testnega peugeota 308, več kot dobrodošel pripomoček. Omogoča zelo varno in predvidljivo vožnjo, ki je zaradi tega precej manj utrujajoča tako za voznika kot potnike. Poraba in obraba vozila sta nižji zaradi več predvidevanja in manj zaviranja ter pospeševanja. Da bi bil uporabnik zaradi uporabe asistenčnih sistemov časovno na slabšem, je praktično zanemarljiv dejavnik.
Končno sodbo pa je dala aplikacija za spremljanje varne vožnje. Po 110 kilometrih poti, po uri in četrt vožnje ter s povprečno hitrostjo skoraj 90 km/h je bil končni rezultat 99 odstotkov!
Kam je šel tisti odstotek? Enkrat sem nehote poprijel za telefon, drugič pa je avto v mestnem prometu hitro speljal in enkrat zavrl, kar so zaznali tudi senzorji telefona oziroma aplikacije.
avto moraš imeti vedno pod kontrolo,tudi vse pripomočke,ko enkrat to razumeš je vožnja fantastična
Aplikacija za varno vožnjo kot merilo?