V času divjih cen in pretiravanja z raznovrstno tehnologijo se zdi volkswagen taigo zelo dobra alternativa za tiste, ki iščejo predvsem dobri stari avto. Tega ne razumeti kot da je taigo zastarel. Tudi nizkocenovnik ni. A za svojo ceno nudi veliko.
Zmeraj je prostor še za enega, so si verjetno mislili pri Volkswagnu, ko so v spodnji razred križancev med malo manjšega T-crossa in malo večjega T-roca na evropskem trgu vrinili še taiga. A taigo ni vmesni člen, temveč raje alternativa tako enemu kot drugemu. In še kakšnemu.
Najprej z videzom, v katerem združuje tako elemente križanca z višjim odmikom od tal in plastičnimi zaščitnimi obrobami kot tudi kupejevskim pristopom z elegantno padajočim zadnjim delom. Marketingarji mu zato pravijo SUV kupe. Marsikomu bo bolj všeč takšen pristop kot pa odsekan videz manjšega in večjega sorodnika. Svojo uporabnost poudarja s klasičnimi strešnimi sanmi.
Prav tako ali pa še bolj pomemben prodajni element pri taigu je cena. Gre trenutno za drugi najcenejši volkswagen, tik za klasično kombilimuzino polom. Da je z vstopno ceno malo prek 20 tisočakov občutno cenejši od T-crossa, gre pripisati njegovemu poreklu, saj so ga prvenstveno razvili za latinoameriški trg in ga izdelujejo v Braziliji. A skrb nad kakovostjo je odveč, za evropske kupce je dodatno prilagojen brez občutka varčevanja. Testni avto je bil v opremi R-line, ki še nekoliko našpiči zunanji videz, znotraj pa dobro prekrije tudi nekaj trde plastike. Taigo torej ni osiromašen glede številnih možnosti, ki jih nudi serijska in doplačljiva oprema.
Za vse EMŠO številke
Taigo je že po opisanem sodeč nekaj posebnega. A presenečenj še ni konec. Njegova uporabnost nagovarja širok krog uporabnikov. Aktivni samski, pari ali družine z dvema otrokoma bi z njim odlično shajali. Sedi se nekoliko višje kot v kombikombilimuzini, kar postane z vplivi EMŠO številke vse bolj iskana lastnost.
A tudi mlajše družine se bodo počutile v redu. Zadaj je veliko prostora, peti potnik je pogojno dobrodošel, le visok sredinski greben in nekoliko ožji srednji sedež je treba sprejeti kot dejstvi. Prtljažnik je razmeroma velik, že brez podiranja sedežev meri kar 422 litrov. Postavljeno v kontekst je to več kot pri polu, golfu, T-rocu oziroma pri daljnih sorodnikih seat aroni in škoda kamiqu.
Morda prtljažni prostor ni tako obdelan kot pri katerem od zgornjih, zadnja klop tudi ni vzdolžno pomična kot pri T-rocu, poševen zadek pa je malo manj primeren za prevoz velikih predmetov. Tudi sredinske luknje v naslonjalu za smuči kot pri T-crossu ni. A to so za marsikoga le malenkosti, pod črto je taigo vsakdanje še vedno zelo uporaben avto, s katerim se ni nič narobe peljati tudi kam dlje na počitnice.
Še obvladljiva digitalizacija
Niti s tehničnega vidika za ta cenovni razred taigu ne gre kaj očitati. Voznikov del z armaturno ploščo je zelo podoben kot v T-rocu z izjemo klasične ročne zavore. Ker v primerjavi z elektronskim gumbom vzame veliko prostora, je v držali za pijače med sedežema mogoče postaviti le res ozke plastenke in kozarce, ostalo mora v vratne vdolbine.
Ima pa tudi taigo lahko povsem digitalizirane merilnike (pri R-line serijsko), na sredini pa je zaslon, ki ga poganja tretja (ta zanesljiva) generacija Volkswagnovega infozabavnega vmesnika, ki je po zaslugi fizičnih gumbov in preglednega vmesnika enostavnejša za uporabo. Omogoča lahko tudi brezžično povezavo s telefonom, zato ni potrebe po doplačilu za navigacijski sistem.
Tako kot na primer prestižnejši passat, arteon ali tiguan ima taigo za upravljanje klimatske naprave na dotik občutljivo ploščo z drsniki (elektronska klima je serjska pri sredinski opremi style). Komu se bo zaradi bolj enostavne uporabe še vedno kolcalo po fizičnih okroglih gumbih iz starejših volkswagnov, a bo kolcanje hitro jenjalo ob misli na "najsodobnejši" trend uravnavanja klime prek sredinskih zaslonov.
Pozitivno taigo preseneti z založenostjo z asistenčnimi sistemi. Zadnja (pri R-line serijska) kamera ima boljšo sliko od marsikaterega precej dražjega avta, lahko ima radarski tempomat, ki pa pri ročnem menjalniku izgubi del uporabnosti. Že sredinska style oprema je serijsko opremljen tudi z zmogljivimi LED matričnimi žarometi in belo LED črto na maski. Ni slabo!
Taigo si deli MQB A0 platformo z vsemi primerljivo velikimi modeli iz koncerna Volkswagen. Zato pri pogonu in podvozju ni skrivnosti. Gre za tipičnega volkswagna, z nadpovprečnimi sposobnostmi pobiranja neravnin in prav dobrega držanja smeri v ovinkih. Kilometri v njem minevajo kot za šalo, še posebej na boljših sedežih iz višjih opremskih nivojev.
Preizkušen pogon
V testniku je bil vgrajen 1,0-litrski TSI trivaljnik v različici z 81 kW. Velika večina kupcev nima kaj razmišljati. Taigo v tej konfiguraciji resda ni športnik, a motor deluje zvezno in dokaj uglajeno, predvsem pa še posebej izven avtocest zelo racionalno. Nekoč so se lastniki dizelskih golfov kregali, kje na lestvici med petimi in petimi litri pa pol je njihov stroj. Bencinski taigo, precej večji in težji ter dvakrat močnejši bi danes lahko brez težav vpadel v debato. Za dodatna dva tisočaka pa pride v ospredje še udobje DSG menjalnika.
Taigo je svojevrstno pozitivno presenečenje, ki ga od Volkswagna v teh časih nisem pričakoval. Danes je toliko govora o elektrifikaciji in digitalizaciji, da je vsak takšen "prizemljen" model postal prava osvežitev. Pred leti bi se 25 tisoč evrov, kolikor stane obilno založen testni avto, slišalo preveč. Danes temu pravimo razumna cena.
Podatki o vozilu (volkswagen taigo 1.0 R-line)
Pogon: spredaj
Moč: 81 kW (110 KM) pri 5.500 vrt./min
Navor: 200 Nm pri 2.000 vrt./min
Poraba: 5,6 l/100 km
Dimenzije (D x Š x V v mm): 4.266 × 1.757 × 1.515, medosna razdalja 2.554
Prtljažnik v litrih: 455 - 1.281
Zmogljivosti: 191 km/h, 10,4 sekunde od 0 do 100 km/h
Cena v evrih: 25.264
PLUSI: dobra vožnja, uporabna in klasična notranjost, dobra oprema.
MINUSI: malenkosti, kot je ročna zavora.
Ima določene poteze Mazde CX 30.
torej, kako je pa tuki jim ratal naredit tisto sredinsko konzolo brez tiste table ? KRASNO IN POHVALNO !