Pri Peugeotu pravijo, da 100-odstotno električna vozila niso edini odgovor za razogljičenje. Prepričani so, da mora biti prehod postopen in da so trenutno hibridi prava izbira, da se ljudje navadijo električne vožnje.
Gregor Draksler, direktor marketinga za znamko Peugeot v Sloveniji, je povedal, zakaj so pripravili hibridni izziv? Njihova hipoteza je, da lahko z navadnim hibridnim pogonom od 15 do 50 odstotkov dnevnih poti prevozimo na elektriko, s tem prihranimo na porabi goriva in dosežemo manj CO2 emisij. Pri Peugeotu poudarjajo, da je ta tehnologijo tudi enostavna za uporabo, saj ne zahteva polnjenja, zato ni stresna, kar številne še vedno odvrača od nakupa električnega avtomobila. »Mi trdimo, da je blagi hibrid odlična alternativa dizelskemu motorju, predvsem pri porabi goriva, Hkrati je cena dizelskega goriva višja kot bencinskega, nižji so tudi stroški vzdrževanja bencinskega motorja,« pravi Draksler. Peugeot s 3008 sicer ne ponuja več izbire dizelskega motorja.
Dodal je, da se glavne prednosti hibridnega pogona pokažejo pri mestni in podeželski vožnji, kjer lahko, tudi na podlagi internih podatkov, hibridni 3008 do 50 odstotkov poti prevozi na elektriko.
V menjalnik vgradili elektromotor
Andrej Škof, nacionalni tehnični svetovalec pri znamki Peugeot, je razložil princip delovanja hibridnega sklopa, ki predstavlja kombinacijo dveh pogonov, motorja z notranjim zgorevanjem in električnega pogona. To kombinacijo obvladujejo tudi z uvedbo robotiziranega menjalnika.
Osnova je bencinski 1,2-litrski trivaljni motor tretje generacije, ki je v korist novih zahtev po emisijskih standardih nadgrajen. Menjalnik ima sicer znano tehnologijo robotiziranega menjalnika s šestimi prestavami, s tem, da je vanj vkomponiran elektromotor (21 kW, 55 Nm navora) za pogon in koračni elektromotor za menjavanje prestav. Zelo pomemben del celotnega sistema je programska oprema, ki krmili in usklajuje vse komponente takega pogona. Baterija je še manjša kot pri klasičnem samopolnilnem hibridu, vendar pa omogoča občutek vožnje električnega vozila. Hitrost potovanja na elektriko in tudi čas potovanja sta odvisna od načina vožnje (polnjenje in praznjenje baterije). 48 V litij-ionska baterija sicer ima bruto kapaciteto skoraj 1 kWh, vendar pa je za omenjene namene na voljo nekaj več kot 600 Wh. Njena prednost je kompaktnost, saj tehta le 12 kilogramov in so jo skrili pod sedež, tako, da ne zmanjšuje prtljažnega prostora.
V tekmi šteje vsak odstotek
Toliko v teoriji, ki smo jo preverili v praksi, na 50 kilometrov dolgi trasi sestavljeni večinoma iz vožnje po mestnih ulicah Ljubljane, manjšega odseka ljubljanske obvoznice in podeželski vožnji do cilja Na Gorenjskem. Cilj je bil doseči 50 odstotkov poti v električnem načinu. Ker je šlo za tekmo novinarskih ekip, smo izziv sprejeli resno, tekmovalno. Štel je vsak odstotek. Porabo in način vožnje (polnjenje, praznjenje baterije) smo sproti spremljali na potovalnem računalniku. Klima je bila vklopljena, prav tako avtoradio, vozili smo v načinu Eko.
Moramo priznati, ker je šlo za tekmo, da smo vozili počasneje, kot bi sicer, a še vedno v sklopu pravil, ki jih veleva zakonodaja. V mestni vožnji je velika prednost mehkih hibridov ta, da so zagoni lažji (manjši premiki so lahko samo z elektromotorjem, tudi obračanje vozila ali parkiranje), ki jih je bilo v mestni gneči zagotovo veliko. Dizelski motor je manj primeren za to. Tako je tudi emisijska slika pri taki uporabi ugodnejša, kar je za mesta in ljudi v njih še posebej pomembno. Poudariti velja, da je navor elektromotorja na voljo praktično takoj, kar pa ni primer pri motorju z notranjim zgorevanjem.
Pri vožnji na podeželskih cestah se prednosti pokažejo pri zelo konstantni vožnji in spet ne prehitri vožnji. Ne smemo zanemariti dejstva, da nekaj energije lahko tudi povrnemo v obdobjih, ko vozilo pojema in jo zato uporabimo kasneje, ko to potrebujemo zaradi pospeševanja, na primer med zaviranjem pred krožišči ali križišči. Zanimiv podatek, ki ga je zabeležila sicer konkurenčna ekipa, je, da je bila največja hitrost v električnem načinu na ljubljanski obvoznici 104 km/h. Tudi na avtocesti je kljub majhni prostornini do hitrosti 130 km/h motor lahko zelo uglajen, a takrat je tudi poraba goriva večja kot pri dizlih, ki seveda ponujajo še več moči, večjo vlečno zmogljivost, možnost štirikolesnega pogona, možnost vleke težjih prikolic, kar smo ugotovili že na predhodnem testu mehkega hibrida peugeota 3008.
Rezultati so nas presenetili
Po 50 kilometrih hibridnega izziva so bili rezultati presenetljivi, saj so vse štiri ekipe, glede na podatke potovalnega računalnika, dosegle zastavljen cilj - to je 50 odstotkov vožnje v električnem načinu. Zmagovalna ekipa je ob povprečni hitrosti 36 km/h in porabi goriva, manjši od petih litrov, dosegla celo rezultat 58 odstotkov prevožene poti na elektriko. Še enkrat je treba poudariti, da bi v realnosti vozili hitreje, še vedno pa smo tudi na testu ugotovili, da lahko ob umirjeni vožnji, po cestnoprometnih predpisih, v kombinaciji podeželske in mestne vožnje, s hibridnim 3008 naredimo več kot 40 odstotkov vožnje na elektriko. Za vse, ki ste redni dolgoprogaši na avtocesti, radi vozite tudi hitreje, potrebujete štirikolesni pogon, ali pa vlečete prikolico in potrebujete več moči in navora, pa je dizelska izbira še vedno priporočljivejša.
Še kar težijo s to agendo!!!