Že na prvi pogled je jasno, da citroën C3 stavi na voznike in voznice, ki ne prisegajo na običajne stvari. To razkrivajo oblika karoserije, razporeditev in oblika luči spredaj in zadaj ter nenazadnje poliuretanski ščitniki vrat, t. i. airbumpi.
Po štirih letih je bil C3 retuširan. Glede na to, da je bila oblika že ob predstavitvi tretje generacije leta 2016 postavljena v prihodnost, bistvenih sprememb ni potrebovala. Avto še vedno izstopa iz množice malih mestnih kombilimuzin. Francozi, znani po svojih legendarnih dizajnerskih presežkih, še znajo šarmirati. Po prenovi C3 izstopa še za odtenek bolj, predvsem zaradi barvitosti.
C3 ponuja kar 97 barvnih kombinacij, mi smo ga dobili v posebno modri barvi, z modro-črno kombinacijo strehe (tudi atraktivna platišča so bila povsem črna), enak odtenek pa krasi tudi notranjost, kjer ob dodatkih iz sveta mode (pasovi v obliki držal) najdemo tudi kombinacijo različnih materialov.
Na cesti izstopa
V prvi vrsti bi rekli, da z igrivo obliko ciljajo na ženski spol, čeprav bo z drugimi odtenki, sploh ob osnovni motorizaciji, ki jo je premogle tesni avto, všeč tudi starejšim. Ponuja namreč nadpovprečno udobno sedenje in veliko notranjega prostora, prilagodljive sedeže in tudi volan po globini in višini. Pa ne le starejšim, pri Citroënu pravijo, da so v štirih letih z njim nekoliko pomladili povprečno starost kupcev, kar je še eden od zelo pomembnih strateških ciljev sleherne znamke. Še bolj naj bi jo ravno s pristopom ob prenovi, ko je C3 še precej bolj barvit in ponuja več možnosti personalizacije.
Barve niso edina novost po štirih letih. Če se še za trenutek ustavimo pri zunanjosti, ne moremo mimo tega, da je C3 zdaj serijsko opremljen s polnimi LED žarometi, kar je še vedno redkost v razredu. To se je vsekakor poznalo tudi zdaj, ko smo prestavili uro in se več časa vozimo po temi. Led luči veliko bolje razsvetljujejo cesto kot halogenske, ki smo jih testirali še pred prenovo. Vožnja je bolj varna in manj utrujajoča. Zanimivo, še iz starih časov, je, da je treba pokrovček za gorivo odkleniti s ključem.
Penati sedeži razvajajo
Preselimo se v kabino. Tu bi avto potreboval kakšno spremembo več kot zgolj prilagajanje kombinacij lastnemu okusu. Če ne, bi si želeli vsaj gumb za zagon motorja. Tako smo ključ za zagon morali še vedno vtakniti v ključavnico. Pozdravljamo, da so v notranjosti svoje mesto kot prispevek boljšemu udobju prispevali sedeži z debelo peno, kot smo jih že vajeni pri nekaterih drugih modelih znamke. Ko smo se presedali iz večjih in dražjih avtomobilov v C3 in smo lahko primerjali občutke, lahko zapišemo, da sedeži prav razvajajo.
Moderno-klasična kabina
Drugih posebnih novosti pa pri razporeditvi v notranjosti, kot smo zapisali, ni. Serijski je sedempalčni zaslon, prek katerega se upravlja tako z infozabavnim sistemom kot klimatsko napravo. Preveč je zamudnega tipkanja po zaslonu, ki odvrača pozornost od ceste. Še vedno tudi ne ponuja menijev v slovenskem jeziku. So pa ikone velike in pregledne, tako, da jih lahko hitro osvojijo tudi tisti, ki s tehnologijami niso na "ti".
Merilniki ostajajo analogni. Na ohišju je še vedno precejšnje število stikal, do katerih mora segati voznik, za na primer "resetiranje" števca kilometrov, kar deluje nekoliko zastarelo, tudi ročica za aktivacijo tempomata ostaja ob sicer všečno odebeljenem večopravilnem volanu. Tudi zavora je še vedno klasična, ročna. Še posebej pri manjših, mestnih avtomobilih odžira uporaben prostor v kabini.
Želeli bi si še več asistenčnih sistemov
Tudi na področju sistemov za pomoč vozniku je bilo nekaj sprememb. Seznam asistenčnih sistemov je bil blago posodobljen, zdaj je mogoče naročiti tudi prednje parkirne senzorje, kar smo v mestu s koristjo izkoriščali, da nismo naredili kakšne praske na visokih robnikih. Sistem samodejnega zaviranja AEB prepoznava pešce, vendar pa na žalost ni del serijske opreme niti pri najdražjih izpeljankah. Zanj je treba vedno doplačati, odvisno od stopnje opreme in izbranega tehničnega paketa. Na splošno pa ga novejši konkurenti z naprednimi sistemi prehitevajo.
So pa kot serijsko v C3 že vgrajeni tempomat, sistem za prepoznavo utrujenosti, kamera za znake in opozorilo na nehoteno menjavo voznega pasu. Med novostmi v avtu je tudi eklic v sili, ostaja pa tudi opcija kamere za snemanje vožnje (in delanje sebkov na motornem pokrovu).
Čeprav je instrumentna plošča večinoma iz trde plastike, pa barvni detajli zagotavljajo, da potniki nimajo občutka cenenosti. Notranjost vozila ni le privlačna, ampak tudi praktična. Odsotnost naslona za roke nadomešča prostor za shranjevanje pred prestavno ročico in zelo globok in uporaben predal pred sovoznikom.
Tudi sedalni del zadnje klopi je udoben, zmanjka pa nekaj prostora nad glavo višje raslih potnikov. Ne pričakovati niti presežkom prostoru za kolena. Prostor za prtljago s prostornino 300 litrov zadostuje za večje nakupe in krajša potovanja. Ni slabo. Če zložimo sedežev v drugi vrsti dobimo prostor za shranjevanje prtljage s prostornino 922 litrov. Nekako v razrednem povprečju.
Motor za zelo umirjene voznike
Pod motornim pokrovom se je vrtel 1,2-litrski bencinski atmosferski trivaljnik z močjo 61 kW (83 KM), ki ustreza zadnjim ekoloških normam. Vendar pa je to motor za tiste, ki od avtomobila ne pričakujete veliko akcije. Za zelo, s poudarkom na zelo umirjene voznike. Seveda so na izbiro bolj iskrive in tudi tudi dražje motorne izvedenke. Osnovna, v kombinaciji s petstopenjskim ročnim menjalnikom pa je primerna za umirjeno vožnjo. Dokaz za to so že tehnični podatki. Največja hitrost je 168 km/h, pospešek od 0 do 100 km/h pa 14,9 sekunde. To daje jasno vedeti, da je veliko prehitevanj s tem avtomobilom ne bo.
Udoben tudi na slabi cesti
Mirni vožnji ustreza tudi podvozje. Nastavljeno je mehko, udobno požiranje neravnin in vožnja po luknjastih cestah mu ne predstavlja težave. Udobja med vožnjo ni zmanjšala niti prisotnost šestnajst palčnih platišč. Prijeten občutek vožnje je nekoliko zmotila slabša zvočna izolacija kabine, v kabini je bilo bolj hrupno še posebej na avtocesti, ko je števec vrtljajev pri 130 km/h dosegel 3.800 vrtljajev v minuti. Nekaj vibracij se v kabino tudi pri mestni vožnji prenaša zaradi značilnega zvoka trivaljnega bencinskega motorja.
Petstopenjski ročni menjalnik je edina možna kombinacija v kombinaciji z vstopnim atmosferskim bencinskim motorjem. Prestavna razmerja so razvlečena, tudi zato je pospeševanje počasno, je pa poraba bencina lahko zelo ugodna. V povprečju smo mu namerili 5,5 litra, približno toliko je poraba tudi pri mestni vožnji. Na avtocesti poskoči proti sedmim litrom, na relacijski, podeželjski ali primestni vožnji, ki ji je v prvi vrsti namenjen, pa smo jo brzdali v območju petih litrov.
Cena citroëna C3 z motorjem PureTech 83 z najnižjo opremo feel stane nekaj več kot 13 tisočakov, testni primerek je bil bolje opremljen (shine) in stane 14.930 evrov, testni, ki prinaša vse naštete dizajnerske elemente, vključno z dvobarvno zunanjostjo in črnimi platišči, pa 15.850 evrov. Kot zapisano so LED žarometi serijski, testni avto je imel serijsko samodejno klimatsko napravo, 7-palčni zaslon na dotik, opozorilnik nenamerne menjave voznega pasu, prepoznavanje prometnih znakov, testni avto je imel tudi parkirne senzorje zadaj in spredaj.
Podatki o vozilu: (Citroën C3 Shine 1.2L PureTech 83)
Motor: bencinski, trivaljni atmosferski, 1.199 ccm
Največja moč: 61 kW (83 KM) pri 5.750 vrtljajih
Največji navor: 118 Nm pri 2.750 vrtljajih
Zmogljivosti: 168 km/h, 14,9 sekunde od 0 do 100 km/h
Dimenzija (D x Š x V v mm): 3.996 x 1.749 x 1.490, medosna razdalja 2.539
Prtljažnik (v litrih): 300—922
Poraba: 5,5 litra/100 km (kombinirani cikel ECE), izpusti CO2: 96 g/km
Cena v evrih za testni model: 14.930 (testni)/15.870 (testni z dodatki)/ 13.191 (testni s popustom)
Plusi: Privlačen videz, udobje, sedeži, uporabna odlagališča po vsej kabini;
Minusi: Motor, menjalnik, zvočna izolacija, vozne lastnosti.
Če bi videz res bil tako pomemben, nebi videli niti ene C3-ke na cesti. Prav tako tudi ne SUV-ov