Na prihajajočo zimo se pripravljajo tudi zimske vzdrževalne službe ter direkcija za infrastrukturo in koncesionarji, ki na cestah izvajajo javno službo rednega vzdrževanja. Vsi mirijo, da jih zimske razmere letos ne bodo presenetile, saj so zaloge posipov polne, poleg tega s skupnim sodelovanjem zagotavljajo dodatno varnost na cesti.
"Na zimo smo pripravljeni"
Kot so zagotovile zimske službe, so na zimo ustrezno pripravljene. Pri Darsu so zatrdili, da pred napovedanim snegom vedno preventivno posipajo ceste, kar izboljša varnost na cesti.
Za preventivno posipanje zimsko vzdrževalne službe uporabljajo mokro sol skupaj z raztopino magnezijevega klorida, ki je učinkovita do –18 °C, kalcijev klorid pa do – 22 °C. Za standardni posipni material pa uporabljajo suho sol, ki ima omejeno delovanje in je učinkovita samo do –8 °C.
Direkcija RS za infrastrukturo je prav tako zagotovila pripravljenost na zimske razmere. Razpolagajo namreč s 178 stroji, 430 plugi, 203 avtomatskimi posipalci ter 209 vlečnimi posipalci soli.
Poleg tega v Sloveniji velja samoizločanje s cest, z izjemo avtoceste ter hitre ceste, ki veleva, da se določena tovorna vozila izključijo iz prometa, kadar so vremenske razmere izredne. Kadar so razmere na določenih odsekih izjemno nevarne, pa se lahko policija odloči zapreti del ceste. Takrat je to tudi označeno s primerno prometno signalizacijo.
Vpliv energetske krize in vojne v Ukrajini na zimsko službo
Zimske službe mirijo, da energetska kriza ter vojna nimata znatnega vpliva na njihovo zalogo za zimo. "Že po prejšnji zimi smo si zagotovili ustrezno zalogo soli za letošnjo zimo," je zagotovil Damijan Jaklin iz Darsa, "vpliv seveda bo, vendar je to naša težava." Kot je še povedal, raztopine za posipanje pripravljajo sami, saj so zaradi tega stroški tudi nižji.
Zagotovili so tudi, da imajo zaradi lanske mile zime tudi koncesionarji polne zaloge soli in raztopin, zaradi tega ne predvidevajo težav z dobavo. "Povpraševanje v Evropi je nizko, zaradi česar so sol in raztopine lahko dobavljive. Edino težavo nam predstavljajo raztopine magnezijevega klorida, saj zaradi visokih stroškov ni mogoče dobiti magnezija," je povedal Andrej Rejec iz DRI upravljanje investicij.
Vpliv na okolje
Preventivno posipanje se izvaja s pomočjo Cestno vremenskega informacijskega centra (CVIS), ki omogoča vpogled v stanje na cestah čez nekaj ur. Prav tako omogoča informativni vpogled v to, kdaj se bosta led in sneg pričela oprijemati cestišča. Kot je razložila Alenka Šajn Slak iz podjetja CGS Labs, CVIS posredno zmanjšuje onesnaženje okolja. V analizi življenjskega cikla za CVIS so namreč preiskali in analizirali vpliv posipanja na globalno segrevanje in okoljski odtis.
V analizo so vključili poljuben cestni odsek, količino snega ter vozila. Iz tega so nato preračunali, kakšna je poraba snovi ter kakšen je okoljski odtis. Izkazalo se je, da preventivno posipanje znatno zmanjša nadaljnja posipanja, ki bi jih drugače morali opraviti, da bi bile ceste varne. Prav tako se posledično zmanjša tudi poraba soli.
S takšnim sistemom posipanja prispevamo 21 odstotkov manj h globalnemu segrevanju kot pa trenutno. Prav tako se za približno 20 odstotkov zmanjša okoljski odtis, saj to zviša pretočnost prometa ter zmanjša izpustne pline. V sami analizi sol ni bila upoštevana.
Zaradi preventivnega posipanja se zmanjšuje tudi poraba morske soli, kar pozitivno prispeva k boju proti onesnaženju.
Vseeno pa ima sama sol ogromen vpliv na okolje okoli nas. Kadar voda pride v stik s soljo, povzroči evtrofikacijo. Evtrofikacija je proces, ko se količina biomase v vodi veča, kar je posledica povečane koncentracije anorganskih hranil v ekosistemu. Zaradi tega se ekosistem v vodi tudi poruši.
Uporaba soli vpliva tudi na kemijsko ravnotežje v tleh, kot tudi na rastline. Kadar rastline pridejo v stik s soljo, se lahko pojavi fiziološko povzročena suša oziroma stres, ki še dodatno poslabša stanje suše, ki jo rastline občutijo v času zime. V zraku pa se poviša količina prašnih delcev.
"Kolesarji so izziv"
Čeprav se Ljubljana lahko ponaša z velikem številom kolesarjev, pa je njihova pot v službo ali šolo pozimi precej otežena. Namreč zimske službe ne sčistijo čisto vsake steze, sčiščene pa so pogosto preozke ali pa jih obdaja kup snega, kar je nevarno za kolesarje. Večjih načrtov za rešitev te težave zimske službe nimajo. "Kolesarke steze se precejšen izziv. Če hočemo vzdrževati kolesarske steze, bi morali povečati zimske službe, kar posledično pomeni tudi višje stroške," je povedal Rejec. "Veliko težavo predstavljajo tudi uporabniki mopedov in skirojev, ki med zimo ne pospravijo svojih vozil. Rešitve za to težavo še nimamo," je še dodal.
Zimske službe niso edine, ki bi morale biti pripravljene na prihajajočo zimo, tudi vozniki so pomemben člen v prometu, ki znatno vpliva na varnost. Zaradi tega vzdrževalci cest in direkcija naprošajo vse voznike, naj bodo pri nizkih temperaturah in izrednih razmerah na cesti previdni, ter naj upoštevajo predpise.
Vedno so pripravljeni,pa jih klub temu zmeraj preseneti!!! Pa bod pameten!!!
Vedno pripravljeni, ko je sneg pa zmeda.
Ste pripravljeni, dokler ne pade prvi sneg. Potem pa katastrofa