Slavko Ažman, ki je vodja delovne skupine za davke pri Sekciji za osebna motorna vozila, nam je v intervjuju povedal, da se bodo glede na predlog Ministrstva za finance avtomobili podražili, tudi najmanjši, čeprav je država pred pripravo predloga novega zakona o motornih vozilih trdila, da ne bo dodatnih prilivov v proračun. S sogovornikom smo osvetlili predlog zakona in katere spremembe bi morala država sprejeti, da na primer ne bomo priča še strmejšemu padcu prodaje čistih dizelskih vozil, ki so ena od žrtev predloga novega zakona.
Nekaj dni je minilo, odkar so na Furs predstavili novi predlog davka na motorna vozila. Ste že imeli čas v miru preučiti predlog? Kaj vam je najbolj "padlo v oči"?
Najbolj očitna sprememba je sprememba načina obračunavanja. Ni prišlo samo do spremembe lestvice, ampak formule, kako se bo po novem izračunal znesek DMV. Ta ni več vezan na vrednost vozila, ampak na okoljske dejavnike in deloma tudi na moč motorja. To je relativno velika sprememba, ki bo zahtevala posege v programsko opremo tako na strani uvoznikov kot na strani davčne uprave. Skrajni čas pa je, da se začne razprava okoli novega zakona, saj zmanjkuje časa. Zakon bi moral biti sprejet najkasneje septembra letos.
Se v času pisanja zakona zakonodajalci niso posvetovali s Sekcijo za motorna vozila?
V sekciji smo opozorili na dejstvo, da se je že pred časom spremenil način merjenja ogljikovega dioksida. Zdaj se merijo emisije po novem postopku WLTP, ki je bolj realen, rezultati so podobni emisijam ob dejanski uporabi vozila. To pomeni, da so emisije ogljikovega dioksida za od 20 do 25 odstotkov višje kot po prejšnjem protokolu NEDC. Trenutno še obračunavamo DMV po starih NEDC vrednostih, zato se to ne pozna pri obdavčitvi. Težava je, da s 1. 1. 2021 teh preračunov ne bo več, uradne vrednosti bodo le še po WLTP. Če ne bi prišlo do spremembe zakona, bi prišlo v kombinaciji starega zakona in novih, višjih vrednosti po WLTP do zelo velike podražitve vozil. Zaradi velike progresivnosti v obdavčitvi bi se davki povečali tudi za trikrat.
Kje še vidite pozitivne spremembe naprej, ki jih prinaša novi predlog zakona o DMV?
Pozitivno je, da se premikamo v smeri obdavčitve glede na ekološke lastnosti vozil. Računamo, da bo nekaj pozitivnih vplivov na področjih, kjer je do zdaj prihajajo do davčnih utaj. Pozdravljamo tudi poenostavitve. Hkrati pa opozarjamo, da je bilo s strani Ministrstva za finance v dosedanjih pogovorih večkrat poudarjeno, da bo zakon proračunsko nevtralen. Da ni namen zakona povečevanje davčnih prihodkov, ampak je treba zakon uporabiti v smeri ekološke politike in preusmeriti davčna bremena od bolj ekološko sprejemljivih vozil do tistih, ki so ekološko bolj sporna. Nikoli pa ni bilo govora, da bi se polnil državni proračun.
Pa se bo to izpolnilo glede na prve preračune, ki kažejo, da bo srednji razred vozil bolj obdavčen, tisti največji onesnaževalci pa bodo precej razbremenjeni davka?
Na žalost tudi po izračunih, ki jih je naredilo Ministrstvo za finance samo, računajo s 15 milijoni evrov dodatnega davka letno. K temu je treba prišteti še najmanj tri milijone DDV, saj gre DMV neposredno v osnovo za DDV. Pogovarjamo se torej o vsaj 18 milijonih dodatnih davčnih prihodkov, po oceni ministrstva za finance. Slovenci kupujemo povprečna vozila srednjega razreda. Tam je glavnina prodanih po številu in vrednosti, tam se bo pobrala glavnina dodatnega pobranega davka. Težko je sicer primerjati oba sistema med seboj, na splošno pa lahko rečemo, da se bodo običajna vozila, ki so ekološko nesporna, podražila za nekaj sto evrov.
Pod črto, avtomobili se bodo z novim zakonom torej podražili?
V tem trenutku gre za osnutek novega zakona, ki mu sledi še razprava. Računamo, da se bo Ministrstvo za finance vrnilo k prvotnemu načrtu, da bo zadeva proračunsko nevtralna. To možnost imajo še popraviti. Mi resno računamo, da bodo upoštevali opozorila Sekcije za motorna vozila.
V zadnjih letih so se vozila precej podražila, hkrati avtomobilski proizvajalci in prodajalci opozarjajo na majhne marže, ki jih prinašajo najmanjša vozila. Nekateri celo napovedujejo ukinitev najmanjših vozil, kar pomeni, da ne bo več na trgu vozil za ceno okoli 10 tisočakov. Novi DMV pa bi, kot ste omenili tudi mala vozila podražil za nekaj sto evrov. Ali to pomeni še večji priliv rabljenih vozil v Slovenijo?
Zakon o DMV se uporablja tudi za obdavčitev rabljenih vozil, ki se prvič registrirajo v Sloveniji. Do zdaj je bila težava, da se je dalo s prirejenimi računi vplivati na višino obračunanega davka. Računamo, da bo zdaj, ko vrednost vozila ne igra vloge, prevladal razum in se ne bodo bistveno povečevale obdavčitev avtomobilov. Omeniti moram še to, da zakon neopravičeno razlikuje med obdavčitvijo dizelskih in bencinskih vozil. Razumemo utemeljitev v smislu, da starejša dizelska vozila so okoljsko bolj problematična od starejših bencinskih, pri najnovejši generaciji dizelskih motorjev z oznako Euro 6d pa te razlike ni več in ni racionalnega razloga, zakaj bi bila dizelska vozila na ta način diskriminirana. Če pa imajo ob boljši porabi boljše lastnosti, kar zadeva emisije CO2. Naš predlog bo šel v smeri, da se za vozila, ki izpolnjujejo standard Euro 6d, ne bo razlike v obdavčitvi v primerjavi z bencinskimi motorji.
Bi po aktualnem predlogu torej delež prodaje vozil z dizelskimi motorji še bolj padel?
Zagotovo. To bi bilo nasprotno učinkovito, sploh, če želimo znižati povprečne emisije CO2. Če je resnično cilj zakona okoljske spremembe, potem je treba upoštevati tudi dejstva. Enostavno ni pametne podlage za različno davčno obravnavo. Poudarjam, da govorimo o najnovejših dizelskih in bencinskih avtomobilih.
Koliko se, govorimo o dizelskih Euro 6 motorjih, razlikujejo emisije spornih NOx delcev v primerjavi z bencinskim motorji?
Gre za zelo primerljive izpuste z bencinskim motorjem, pri čemer spet poudarjam, da ne gre za številke, pridobljene v laboratorijskih testih, ampak vozila, preden dobijo evropsko homologacijo, preizkusijo po predpisanem ciklu v realnem prometu. Na vozilu je montirana merilna naprava.
Pri tabeli za izračun DMV pri električnih vozilih bode v oči, da pri 100 kilovatih moči avto že pade v višji razred. Vemo pa, da so električni avtomobili težji, zato potrebujejo več moči, da se premikajo … Večina bo očitno zelo visoko na lestvici DMV ...
Tukaj se v popolnosti strinjam z vašo ugotovitvijo. Še bolj bode v oči mednarodna primerjava. Ministrstvo za finance je pripravilo zelo lepo primerjavo obrazložitvi zakona s šestimi primerljivimi državami in v nobeni električna vozila niso obdavčena z dodatnim davkom. Bila so izvzeta. Slovenija je edina. Če nič drugega, gre za napačno sporočilo. Če želi Slovenija narediti večji korak na področju električne mobilnosti, je povečevanje obdavčitve električnih vozil napačen ukrep. Res je, da trenutno zanje velja relativno nizka stopnja, ampak ta se dviguje, namesto, da bi se ukinila.
Davek na moč najbolj podraži vozilo. Ima moč motorja res tako veliko vlogo pri emisijah?
Verjamem, da so dodatni kriterij, torej moč, uporabili zato, da so poskušali doseči podobno obdavčitev kot zdaj. Se strinjam. Če gre za izključno ekološki davek, bi moral biti ključni element emisije ogljikovega dioksida. Mogoče še kakšen druge emisije. Kilovati so res malo ponesrečeni.
Je to torej krinka na račun "zelenega DMV"?
Tukaj bi bil previden. Mi bi vseeno želeli opozoriti na njihovo zavezo v naših dosedanjih pogovorih, da do povečanja davkov ne bo prišlo. Želimo si, da bi Slovenci vozili čim bolj sodobne in čiste avtomobile. Če se povečujejo davki, to podira celoten koncept in je neučinkovit.
Kateri pogoni so torej po zdajšnjem predlogu "zmagovalci"?
Zmagovalcev je relativno malo. Težko bi rekel, da je kakšen pogon sploh zmagovalec. 18 milijonov dodatnega davka pokrije vse avtomobile. Nekoliko na boljšem so samo avtomobili, ki so zdaj pretirano obdavčeni in za katere je težko reči da so zmagovalci, ker je le odpravljena pretirana obdavčitev. To so avtomobili, ki so bili zanimivi za registracije v Nemčiji in na Slovaškem.
Kaj pa hibridi in priključni hibridi?
Do zdaj so bili relativno nizko obdavčeni zaradi nizkih emisij CO2. Glede na to, da je zdaj pomembna moč motorja, so zagotovo na slabšem, podobno kot električna vozila.
Ali na Sekciji že imate podatek glede nove tranše subvencij za električna vozila za fizične osebe?
V zadnjem tednu lanskega leta sta bila objavljena dva popravka obstoječih razpisov. Povečali so obseg sredstev za 500.000 evrov za vsak razpis. To pomeni, da bodo obstoječe subvencije še nekaj časa na voljo. Kasneje pride nov razpis, za katerega pa se še ne ve, kakšna bo višina. To je ena od stvari na katero opozarjamo. Kupci, ko se odločijo za nakup električnega vozila, morajo vedeti kakšno subvencijo lahko pričakujejo. Te spremembe morajo vedeti vnaprej.
Čakalna doba za nakup električnega vozila zna biti kar dolga.
Res je. Poleg tega vsaj za fizične osebe velja, da lahko kupec za subvencijo zaprosi šele takrat ko že registrira avto, ne ko ga kupi. Šele takrat izve, kakšna bo končna cena vozila, kar je v današnjem svetu nepredstavljivo.
Po drugi strani v Sloveniji velja ena najvišjih subvencij za 100-odstotno električno vozilo, in sicer 7.500 evrov.
Tako je. Višina subvencije je na mestu in povečevanje ni potrebno. Ko se bodo cene električnih vozil približevale cenam klasičnih vozil bo potreba po subvencioniranju manjša. Te stvari se ne smejo zgoditi iz danes na jutri.
Ali prodajalci vozil izkoriščajo razmeroma radodarne subvencije? Če primerjamo cene nekaterih električnih vozil v Nemčiji in pri nas, so pri nas precej dražje ...
Cene električnih vozil v Nemčiji so najcenejše v Evropi. To je povezano z zahtevo za pridobitev subvencije v Nemčiji. Nemčija podeljuje subvencijo samo vozilo, ki lahko dokažejo, da imajo najnižjo ceno v Evropi. Prodajalci se k temu prilagodijo, saj je Nemčija velikanski trg, ki je pomemben za vse prodajalce. Trenutno imajo električna vozila v Nemčiji nižjo ceno, to velja tudi za uvožene.
Kaj bi se zgodilo, če bi se subvencija za električni avtomobil iz 7.500 evrov znižala na primer 5.000 evrov?
To je velika sprememba. Na dolgi rok ne bo potrebe po tako visoki subvenciji, kot je danes, zelo pomembna pa je za vsakega posameznika, ki se odloča za nakup avtomobila. Pravzaprav bi moral biti kupec v enakem položaju, ne glede na to ali kupuje bencinski, dizelski ali električni avtomobil. Mora vedeti kakšna bo cena in vse stvari bi moral opraviti pri prodajalcu v salonu. Ne da je treba zbirati še dodatne dokumente in jih pošiljati na Eko sklad. Naš predlog je, da celoten postopek glede subvencije uredijo prodajalci, kot zavarovanje na primer. V tem primeru bi elektrika postala prava alternativa.
Koliko električnih vozil se bo v Sloveniji prodalo letos?
Težko ocenim, saj bo končna številka odvisna od dobavljivosti. Zanimanje za ta vozila je in kvote hitro poidejo. Glede na pričakovanja uvoznikov smo ocenili, da bi utegnilo biti letos v Sloveniji prodanih med 1.500 in 2.000 električnih avtomobilov.
Bo dovolj subvencij za navedeno številko?
Za 2.000 težko. Trenutno so še veljavni razpisi. Ko bo zmanjkalo denarja, je pripravljen nov razpis. Je pa vprašanje kakšna bo višina subvencije takrat. Zagotovila Eko sklada so, da iz danes na jutri ne bo ukinjanja subvencije, glede na to, da si država želi prehod na brezogljično mobilnost, računamo, da si bo prizadevala, da bo prodanih čim več električnih avtomobilov.
Je zgolj subvencija dovolj velik ukrep, da bo nekdo kupil električno vozilo?
Zagotovo ne. Predvideli smo nabor ukrepov. Če bi želeli doseči ambiciozne cilje, ki smo si jih zastavili do leta 2030. Nekaj je finančnih in davčnih, na primer za zasebno uporabo službenih vozil. So pa še drugi ukrepi, ki ne zahtevajo dodatnih finančnih ukrepov, ampak samo lajšajo uporabo. Tu se na žalost zatika. Na primer glede uvedbe posebne registrske tablice, ki bi omogočala pozitivno diskriminacijo. Se pravi možnost uporabe parkiranja vozil na določenih območjih, možnost uporaba rumenih pasov in podobno. Posebna tablica je nujna, da policija ali mestni redarji že na daleč vedo, da je nekdo, ki vozil električno vozilo v določenih primerih privilegiran. Za zdaj se še ni veliko zgodilo, čeprav strategija o elektrifikaciji do leta 2010 velja že od leta 2017. Ne pozabimo tudi na zaveze, ki jih je Slovenija dala partnerjem v okviru pariškega podnebnega dogovora.
Imate na Sekciji še kakšna odprta vprašanja z državo?
Že dalj časa opozarjamo na pridobitev subvencij Eko sklada na nakup testnih električnih vozil. Trenutno velja, da lahko končna stranka kupi testno vozilo in pridobi subvencijo Eko sklada, pod pogojem, da trgovec sam za to vozilo ni uporabil subvencije. Težava je pogoj Eko sklada, da sama stranka kupi vozilo in vloži zahtevek v šestih mesecih od nakupa vozila. V praksi to pomeni, da, če se
za en dan zamudi, stranka izgubi 7.500 evrov, kar je nesmiselno. Predlog za Eko sklad je bil, da se določbo spremni v tem smislu, da mora biti testno vozilo registrirano šest mesecev, po tem času se preneha uporabljati, se odjavi, a bi konča stranka v tem primeru še vedno možnost uveljavljanja subvencije. Do tega dogovora še ni prišlo. Na Eko skladu so bili prepričani, da država nima podatka, koliko časa je posamezno vozilo registrirano. Na Ministrstvu za infrastrukturo so medtem pojasnili, da seveda država to seveda še kako dobro ve. Računamo, da bo stvar s strani Eko sklada rešena.
Spet v stilu levih zakon napisan v prid bogatim,da bodo kupovali še močnejše in težje stroje z velikimi izpusti....
Greta in ekovegi biciklisti zmagujejo, super. Lačni, raztrgani, a menda zdravi bomo lepo pešačili v lepšo prihodnost...
Ekofašistom uspeva, kar so želeli. To, da se popolnoma vse podraži in da strici iz ozadja na ta način služijo čim več.