Statistika je lani ponorela

V marsičem smo se po prometni varnosti v lanskem letu vrnili v preteklost. V eni od starostnih kategorij več kot 80 odstotkov več smrtnih žrtev.

Agencija za varnost prometa je skupaj s policijo predstavila prve zbrane rezultate o prometni varnosti v 2019. Kot je znano, je splošno stanje glede smrtnih žrtev precej slabše od rekordno varnega leta 2018, na številnih področjih je prišlo do bistvenih popravkov navzdol. Pozitivna vest pa je, da je v primerjavi s katastrofalno prvo polovico leta 2019, ko je umrlo skoraj 40 odstotkov več ljudi kot v istem obdobju leto prej, druga polovica minila precej bolj varno. Še posebej dobri so statistični podatki za julij in avgust, saj je ta dva meseca umrlo na cestah najmanj udeležencev v vsej zgodovini Slovenije. 

Kakšno bo leto 2020, bo odvisno od veliko dejavnikov, v prvi vrsti seveda vseh udeležencev prometu, ki se po ugotovtivah pristojnih marsikdaj vedejo v prometu zelo neodgovorno in nezbrano. Za bistven preboj pri zmanjševanju nesreč in žrtev ter izpolnitvi dolgoročnih ciljev o izboljšanju razmer pa bodo potrebni širši ukrepi. Tako pri policiji kot pri AVP največje upe polagajo na spremembe zakonodaje. 

Bistveni poudarki statistike 2019:

• Skupno sta umrli 102 osebi (leta 2018 91 oseb). V primerjavi z letom prej pa je bilo za tri odstotke manj prometnih nesreč s hudimi in lažjimi poškodbami.
• Razloge za slabše stanje v. d. direktorja AVP Vesna Marinko prepisuje številnim dejavnikom, med drugim tudi povečanju števila osebnih voženj, povečani stopnji trannzita, več tovornega prometa, vse večjemu številu imetnikov motornih koles ... 
• Glavni vzroki za nesrečo so v statistiki isti kot že vsa leta poprej: previsoka hitrost, napačna smer in stran vožnje, nepravilni premiki z vozilom.
• Na področju alkoholiziranosti je stanje še bolj alarmantno, saj se je zvišalo število pijanih povzročiteljev - vsaka tretja smrtna žrtev je bila zaradi pijanega udeleženca.
• Med pijanimi povzročitelji prevladujejo tisti iz starostne skupine 45 do 54 let, povprečna stopnja opitosti je v primerjavi z letom prej pri povzročiteljih še višja - 1,44 promila.
• Test na droge je zavrnilo kar okoli 900 od 1.600 oseb, katerim je policija odredila strokovni pregled, saj je bilo po besedah vodje prometne policije Ivana Kapuna tem osebam očitno jasno, da bodo pozitivne in da bodo morale plačati visoke stroške za izvedbo preiskave. Še 275 strokovnih pregledov od preostalih 700 pa je bilo pozitivnih.
• Policija je izdala kar 113.000 glob zaradi prehitre vožnje, dobili so 14 tisoč pijanih voznikov (400.000 uporab indikatorjev), 31 tisoč je bilo glob zaradi nedovoljene uporabe telefona, kar 40 tisoč ljudi pa je bilo v avtu nepripetih. 
• Kar tretjina od 29 umrlih voznikov ni bilo pripetih in kar 10 od 20 sopotnikov ni uporabljalo varnostnega pasu. "Ni malo nesreč, kjer se že na daleč vidi, da bi človek preživel, če bi bi bil privezan," pravi Kapun. Pri težje poškodvanih je delež uporabe varnostnega pasu 82 odstoten, pri lažje poškodovanih pa 94 odstoten.
• Sedem od 15 umrlih pešcev je samih povzročilo nesrečo, večina ponesrečenih je bila oblečena v temna oblačila.
• Visok skok za skoraj tretjino je pri mrtvih voznikih enoslednih vozil. 14 od 20 mrtvih motoristov je nesrečo povzročilo samih, od tega je večina vozila prehitro. Dva od treh mrtvih mopedistov sta bila brez čelade.
• Najbolj krvavo je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti lani na Goriškem, saj se je v Posočju v prvi polovici leta zgodilo več zelo hudih nesreč, tudi med (tujimi) motoristi. Zelo slabo je bilo tudi na Celjskem. 
• Eden od podatkov, ki za leto 2019 še posebej sili iz povprečja, je število mrtvih med starejšimi udeleženci. Umrlo je kar 28 ljudi, ki so bili starejši od 64 let, kar je kar 87-odstotni skok v primerjavi z letom prej. Visok skok je tudi v starosti med 45 in 54 let.
• Manj je bilo nesreč v starostnih skupinah med 18 in 24 let.

Na AVP med dejavniki, ki botrujejo poslabšanju prometne varnosti, izpostavljajo alkohol. Po besedah Vesne Marinko je to, da se nekdo pijan usede v vozilo, odraz nizke kulture, ki jo ima takšna oseba do drugih in do celotne družbe. Po drugi strani pa se predvsem pri mlajših od 30 let in v urbanih središčih opazi pozitivni vpliv drugačne vzgoje, ki so jo bili deležni mlajši udeleženci med svojim odraščanjem.

AVP

AVP

Številke niso takšne, kot bi si želeli, je dejal policist Ivan Kapun in ob tem naštel že velikokrat slišane vidike, kje policija vidi možnost izboljšav. V prvi vrsti je seveda obnašanje voznikov, medtem ko pri policiji pogrešajo pogoje, ki bi omogočali več prometnih policistov, ter zakonodajo, ki bi omogočala vpeljavo novih načinov nadzora.

Kapun je pri tem izpostavil predvsem sekcijsko merjenje hitrosti, ki se je med testnim obdobjem pod Trojanami izkazalo za zelo dobro, saj v tistem času policija na območju avtocestnih predorov ni več beležila hujših nesreč, povprečne hitrosti pa so upadle. A Kapun zatrjuje, da je odločitev o tem, da policija ne bo sprejela sistemov sekcijskega merjenja, ki bi ga financiral Dars, pred dvema letoma sprejela takratna notranja ministrica in ne policija. Po besedah Kapuna je ministrica to storila na podlagi preteklih izkušenj s težavami policije pri procesiranju kazni.

Prav tako na AVP in policiji pričakujejo čimprejšnjo spremembo pristojnih zakonov, da bi lahko ostreje postopali proti alkoholiziranim voznikom. 

"Na trgu pregledujemo vse tehnične možnosti za nadzor prometa."

Ivan Kapun, policija

Marinkova je glede preteklega leta poleg klasičnega dela agencije, kamor sodijo nadzori nad tehničnimi pregledi in šolami voženj, navedla številne preventivne akcije, ki so jih na AVP izvedli sami ali skupaj z drugimi deležniki, predvsem policijo. Po njenem prepričanju so rezultati takšnega pristopa med ljudmi opazni, predvsem poleti in jeseni se je prometna varnost bistveno popravila, zato bodo s takšnim tempom nadaljevali. Med drugim za letos poleg že uveljavljenih vsebin načrtujejo digitalizacijo šolskih poti, in dodatne preventivne akcije, v katerih bi sodelovala tudi Finančna uprava. 

Eden bolj zanimivih bo poziv radijskim postajam, naj za en teden prekinejo z raznimi nagradnimi igrami, ki od poslušalcev zahtevajo, da med vožnjo kličejo v eter. Namesto tega naj bi radijske postaje ta čas namenile preventivnim vsebinam.

AVP

AVP

andrej.leban@zurnal24.si