"Vzpostavljanje partnerskih povezav in sodelovanja v avtomobilski industriji je dolgotrajen postopek. Bistveni dejavniki pri tem pa so zaupanje, tehnološke zmožnosti in cena. Francoske znamke so naš pomembni kupec, še zdaleč pa ne edini. Je pa res, da je bilo v kratkem predstavljeno kar nekaj vozil francoskih znamk z našimi izdelki, ki so ujeli zanimanje javnosti," pravi Janez Nučič, ki je v Helli Saturnus Slovenija vodja razvoja žarometov.
Kot nam je pojasnil Andrej Drobne (vodilni razvijalec za žaromet austral) so glavne značilnosti teh žarometov uporaba novega standardnega izvora svetlobe (t.i. LSU - light source unit) in uporaba efektivnih kompaktnih termoplastičnih prosto-površinski reflektorjev z majhno porabo energije. Višji rang žarometov ponuja tudi prilagodljivo delovanje kratkega in dolgega pramena (t.i. AFS - adaptive frontlight system), kjer se s pulzno širinsko modulacijo nastavlja intenziteta posamičnega LED izvora, ter tako zagotovi najboljšo možno osvetlitev ceste glede na hitrost in kot zasuka volana. Tovrstno modulirano delovanje zagotavlja optimalno porabo energije glede na vozne razmere. Višji različici žarometa ponujata tudi dodaten prosto površinski reflektor za osvetljevanje zavojev (t.i. SBL- static bending light), ki prispeva k široki in tako udobni porazdelitvi svetlobe kratkega pramena.
Na vprašanja so odgovarjali Janez Nučič (vodja razvoja žarometov), Matic Suhodolčan (vodja projekta za žaromet austral), Andrej Drobne (vodilni razvijalec za žaromet austral) in dr. Blaž Žugelj (vodja projekta za radom austral).
"Najvišji nivo ponuja še boljšo vidljivost z matrično funkcijo žarometov ob razširjeni uporabi efektivnih kompaktnih termoplastičnih prosto-površinski reflektorjev s številnimi LED izvori, katerih značilnost je samodejno razporejanje svetlobe glede na razmere na cesti. V tem primeru sistem krmiljenja posamičnih LED izvorov na podlagi informacij videokamere zasenči le tista področja na cesti, ki bi drugače slepili druge udeležence oziroma voznika, kot to denimo povzročajo bleščeči predmeti, kakršni so prometni znaki," pravi Drobne. Takšni žarometi v prometnih razmerah samodejno poskrbijo za boljši pregled pred vozilom, odpravo motečega bleščanja ter tako razbremenijo voznika.
Pomembna značilnost Renaulta pa je po besedah Drobneta tudi svetlobni podpis (sistem dnevne signalne funkcije in smernika), ki je izdelan iz štirih debelostenskih optičnih segmentov na osnovni in petih segmentov na višjih različicah. Svetlobo usmerjajo skozi razvejane svetlobne vodnike preko kompaktnih tiskanih vezij z LED izvori.
Za vozilo renault austral so v podjetju Hella Saturnus Slovenija razvili celoten žaromet in vse funkcije tega žarometa. Torej kratki in dolgi pramen, matrično funkcijo za najvišji nivo žarometa ter dnevne in smerne funkcije. V podjetju Hella Saturnus Slovenija so razvili tudi prednji emblem (radom). Vse različice končnih izdelkov, ki jih lahko naročite ob naročilo vozila renault austral, proizvajajo v Sloveniji.
Zanimalo nas je tudi, koliko so imeli v Ljubljani možnost vplivati na obliko žarometov? "Pravzaprav smo ponosni na to, da nam je z vsemi izzivi uspelo skoraj povsem obdržati prvotni stilistični predlog. Za razvoj opto-mehanskega koncepta je bilo ključno že v začetni fazi projekta definirati in zamrzniti položaj in velikost odprtin v zaslonki za glavne svetlobne funkcije in ta koncept pripeljati do serijske produkcije," pravi Drobne.
"Izzivov je bilo z razvojem žarometa seveda precej. Na prvem mestu bi izpostavil globalnost tega projekta, saj smo razvojniki iz Helle Saturnus Slovenije sodelovali s kar osmimi Renault in Hella lokacijami po celotnem svetu – od Japonske, Kitajske, Južne Koreje, do Nemčije, Španije, Francije in Romunije. Globalnost in obdobje covida sta vsekakor narekovala visok tempo projekta, precejšno količino dodatnih nenačrtovanih dejavnosti in naš potrebni angažma za dosego potrebnih vmesnih ciljev projekta," pravi Matic Suhodolčan, projektni vodja za žaromet austral in dodaja, da nikakor ne smemo zanemariti izziva kompleksnosti žarometa. Za industrializacijo žarometa so poleg celotne montažne linije realizirali kar 47 orodij za brizganje plastike in 12 zahtevnih naprav za proizvodnjo elektronike.
Na kratko o tehnologiji, ki je za žarometi?
Osnova za kratki in dolgi pramen je bil s strani Hella Saturnus Slovenija razvit nov standardiziran izvor svetlobe – imenujejo ga LSU (light source unit). LSU je modul z LED izvorom na tiskanem vezju (PCBa) pritrjenem na hladilnem telesu. LSU je enak za vse prosto površinske reflektorje. Reflektorji so izdelani iz termoplastov in imajo natančno definirano površino za ustrezno oblikovanje svetlobnega pramena na cesti. Ker je karakteristika svetlobnega pramena vsakega posamičnega reflektorja bistvena za dosego odličnih končnih rezultatov svetilnosti na cesti in seveda doseganju legalnih zahtev, reflektorje tekom proizvodnje žarometa natančno nastavijo in jih pritrdijo na skupen nosilec.
Za matrični dolgi pramen pa je potrebnih več LED izvorov, saj z njimi ustvarjajo svetlobni pramen, ki se je sposoben prilagajati nasproti vozečim vozilom, ter voznikov nasproti vozečih vozil tudi ne zaslepijo. Po pojasnilu Inženirjev v Helli Saturnus Slovenija obenem žaromet vozniku australa zagotovi najboljšo možno razporeditev svetlobe tudi ob zahtevnih prometnih razmerah. Svetlobni snop matrične funkcije je tako sestavljen iz posamično vodenih 12 LED izvorov.
Vodilni razvojni izziv tehnične narave pa je predstavljal razvoj dimenzijsko majhnih reflektorjev s kratko fokalno razdaljo (kar sedem takšnih reflektorjev se znajde v žarometu). "Le-te je bilo treba umestiti v globoke komore zaslonke žarometa pri tem pa zagotoviti legalne in stroge kupčeve zahteve. Manjše dimenzije reflektorjev imajo za posledico večjo občutljivost sistema na različna dimenzijska odstopanja. Vzrok za dimenzijska odstopanja pa so natančnost izdelave optičnih površin, valovitost površine, natančno pozicioniranje LED izvorov in termalne deformacije," pravi sogovornik.
V Helli Saturnus Slovenija so v izogib dimenzijskim odstopanjem in valovitosti, ki jih povzroča lakiranje reflektorjev iz duroplastov, že v začetku razvoja definirali izdelavo reflektorjev iz termoplastov. Z njim je namreč možno doseči visoko sijajno in ustrezno reflektivno površino po aluminizaciji brez dodatnega postopka lakiranja. "Takrat, ko je LED žaromet izpostavljen višjim temperaturam v motornem prostoru, se komponente termalno deformirajo oziroma raztezajo, kar negativno vpliva na natančnost pozicije optičnega sistema LED. Kompleksnost le-tega termalnega obnašanja smo upoštevali pri konstrukciji opto-mehanskega koncepta. Idejni koncept smo nato preverili in optimizirali z inženirskimi simulacijami. Za končno potrditev pa smo še v fazi razvoja izdelali prototip na katerem smo koncept dokončno optimizirali in potrdili pred izdelavo serijskih orodij," razloži Suhodolčan.
Intervju Blaž Žugelj (vodja projekta za radom pri modelu renault austral)
Za varnost SUV vozila skrbi kar 32 asistenčnih in varnostnih sistemov. Kako je to dejstvo vplivalo na izdelavo in razvoj radoma. Kaj so njegove bistvene značilnosti in tudi posebnosti, še posebej v primerjavi z radomi, ki ste jih v preteklosti izdelali pri vas?
Poleg varovanja radarskih sistemov je ključna naloga radoma, da zagotavlja njihovo nemoteno delovanje. Ker se renault austral ponaša z enim najzmogljivejših radarskih sistemov na tržišču so temu primerne tudi zahteve za samo obliko in radarsko prepustnost samega radoma. Pri razvoju radoma za austral smo se v Helli lahko upirali na lastni "know-how" in bogate izkušnje iz razvoja in proizvodnje radomov za druge kupce. Ker pa ima za vsakega proizvajalca logotip stroge stilistične zahteve, ki se morajo odražati tudi v sami obliki radoma, je bilo treba tudi v primeru australa najti najboljši kompromis med končnim stilom in optimalno funkcionalnostjo radoma. Velja poudariti zelo dobro sodelovanje z razvojniki in stilisti na strani Renaultja. Kot posebnost v primeru australa velja omeniti, da se je Renault za novo podobo logotipa odločil potem, ko smo imeli serijski proces za prejšnji stil logotipa že postavljen. Posledično nam je v manj kot v enem letu uspelo spremeniti koncept radoma, naročiti nova orodja in opremo, predelati linijo, ponoviti vse validacije ter kljub temu pravočasno dostaviti Renaultu serijske kose.
Glede na to, da imajo avtomobilski proizvajalci določen oblikovalski jezik, koliko ste v primeru australa v Helli posegali v obliko? Radomi so naenkrat postali eden od najbolj razpoznavnih znakov prednjega dela vsakega vozila. Se strinjate?
Radomi tako kot poprej klasični emblemi so prepoznavni znak vsakega proizvajalca. Posledično so kupčeve zahteve glede videza zelo stroge, možnosti posega v sam stil logotipa pa močno omejene. Medtem, ko pri končnem videzu klasičnih emblemov omejitve postavljajo tehnologije s katerimi se le-ti serijsko izdelujejo, pa dodatno omejitev pri radomih predstavlja tudi zagotavljanje funkcionalnosti samega radoma. V primeru australa smo tako kompromis med zahtevanim stilom in funkcionalnostjo lovili v tesnem sodelovanju z Renaultovimi stilisti ter radarskimi specialisti.
Dolga leta smo bili vajeni, da je logotip iz kroma, zdaj pa je to očitno preteklost? Kako vi osebno gledate na ta detajl?
Glede izbire materiala za dosego "krom videza" so se zahteve kupcev nekoliko spremenile. Zaradi potrebe po integraciji radarskih sistemov in njihovo nekompatibilnostjo s kromom, je tudi kupcem jasno, da morajo v svojih radomih pristati na kompromis in posledično uporabo alternativnih kovin, ki po eni strani še vedno dajo zelo podoben videz kot krom, po drugi strani pa zagotavljajo radarsko prepustnost. Takšni dve kovini sta indij in germanij. Bi pa mogoče omenil, da bolj kot na sam odtenek kovinskega videza radoma/emblema, se kupci danes usmerjajo v celovito prenovo logotipov. PolegRenaulta lahko danes na cesti z novimi logotipi vidite že tudi nekatere druge znamke avtomobilov.
Ali prosojnost radoma prilagajate moči asistenčnih sistemov? Vemo, da so asistenčni sistemi različni po zmogljivosti, eni bolj, drugi manj?
Drži, asistenčni sistemi se med seboj razlikujejo po kompleksnosti in s tem povezanim naborom funkcij, ki jih omogočajo. Zato se je treba za optimalno delovanje radarskih sistemov pri razvoju držati strogih smernic oblikovanja radomov. Končno obliko in zahtevane tolerance pa je treba kasneje zagotavljati tudi med samo serijsko produkcijo. Vsak radom testiramo na namenskih testnih postajah in s tem zagotovimo, da so na vozila nameščeni samo optimalno delujoči radomi.
bravo