Primer dobre prakse za slovenske voznike

V največjem slovenskem centru varne vožnje AMZS na Vranskem opozarjajo na pozitivne učinke usposabljanja voznikov začetnikov. Lani so izobrazili 3.107 mladih voznikov, letos pa že 4.900.

• Žlender: Vedeli smo za goljufije

V AMZS Centru varne vožnje opažajo, da je znanje mladih voznikov zelo različno. Posebno pozornost posvečajo ugotavljanju, ali so obdržali vzorec vožnje, ki so ga pokazali pred izpitno komisijo, ali pa so ta način takoj zavrgli – kar se po njihovem mnenju žal zgodi prepogosto. Ugotavljajo, da mladi vozniki prehitro po pridobitvi vozniškega izpita začnejo voziti po svojih občutkih, se postavljati pred drugimi, izzivalno in kljubovalno voziti z nezavedanjem tveganja, vse to pa vodi v nevarnosti. Zato menijo, da vozniki začetniki z uvedbo obvezne udeležbe v dodatnem usposabljanju postanejo varnejši vozniki, to pa je pomembna korist, ki jo pridobijo.

Tudi delo s psihologom

Pri AMZS opozarjajo, da ljudje vemo, kaj pridobimo v šolah vožnje, ne zavedamo pa se, kaj pridobijo vozniki začetniki z dodatnim usposabljanjem. Usposabljanje vključuje tako vožnjo na poligonu kot skupinske delavnice o varnosti cestnega prometa in psihosocialne odnose med udeleženci, ki jih v AMZS Centru varne vožnje vodijo usposobljeni psihologi, ki mlade voznike spoznajo z razlogi in posledicami prometnih nesreč ter tveganji v vožnji. Sledi  teoretično spoznavanje osnov varne vožnje, vplivi fizike na dinamiko vozila, težave, s katerimi se srečajo pri vožnji v različnih voznih pogojih, in vsemi drugimi možnimi posebnostmi v vožnji.

Zato sklepajo, da vsi kandidati, ki končajo predpisane programe, veliko bolje in lažje razumejo, kaj vse je treba storiti za varno vožnjo. Zavedajo se stopnje tveganja glede na način svojega vedenja v prometu in razumejo pogoje za nastanek nevarnosti. Njihova stopnja varnosti se zviša in tako se počasi, a vztrajno dviguje tudi stopnja varnosti na slovenskih cestah.