Direkcija RS za ceste (DRSC), ki upravlja omrežje 6.000 kilometrov glavnih in regionalnih cest, je lani prejela blizu sto zahtevkov posameznikov in zavarovalnic v zvezi s škodo, ki je nastala na cesti oziroma v povezavi s cesto. Slaba tretjina se jih je nanašala na povoženje kamenja na cesti, 11 zahtevkov so dobili zaradi udarnih jam in šest zaradi trka z divjadjo. Prejeli pa so tudi tožbo zaradi vdora meteorne vode na cestišče. Nekateri prejeti škodni zahtevki so se nanašali na druge upravljalce cest.
"Zahtevke za povrnitev škode DRSC zavrne in vlagatelje napoti na koncesionarja ali jih neposredno odstopi koncesionarju, ki je v skladu s koncesijsko pogodbo dolžan vzdrževati cesto in ima svojo dejavnost tudi zavarovano," so pojasnili z direkcije.
Nepopolna statistika
Po podatkih Javne agencije RS za varnost prometa (AVP) je bilo lani 57 oziroma 0,3 odstotka vseh nesreč, v katerih je bil kot vzrok ugotovljena nepravilnost na cesti. A statistika ni popolna. "Morali bi imeti skupino preiskovalcev, ki bi temeljito preiskala vzroke in dejavnike nesreče. Če bi imeli dobre preiskave, bi vedeli, kaj so težave in rešitve, ter tako uspešno izvajali tudi preventivo," je dejal vršilec dolžnosti direktorja AVP Igor Velov.
Znaki na nevarnih odsekih
DRSC, kjer menijo, da bi morali zaradi slabega stanja zapreti kar 400 kilometrov državnih cest, bo na najkritičnejše odseke namestila ustrezno signalizacijo. "Postavili bomo prometne znake, ki bodo voznike opozarjali na nevarnost, ki preti na določnem odseku ceste," so sporočili, a dodali, da bo prometna signalizacija postavljena skladno z razpoložljivimi sredstvi. Teh pa je na direkciji vsako leto manj, saj se s krčenjem proračunskih sredstev srečujejo že zadnjih pet let. V proračunu za letos je bilo za direkcijo sprva predvidenih 183 milijonov evrov, z rebalansom proračuna pa so se sredstva zmanjšala za okoli 61 milijonov evrov in tako za letos znašajo 122 milijonov evrov.
Poleg spodaj omenjenega denarja bi nekje moral biti tudi bencinski cent, ki se ga pri ceni goriv plačuje že več kot 10 let (prej bencinski tolar). Sedaj bodo namesto popravil cest z denarjem, ki ga imajo le-te opremili z znaki… ...prikaži več za omejitve in na ceste poslali dodatne ekipe inkasantov (modrih). Slaba cesta verjetno tujega investitorja ne odganja, saj bo lahko z lojtrnikom pripeljal vse surovine in odpeljal vse izdelke. Izgovor, da je šel denar za železnico. Poglejmo kakšno sploh imamo-za hitrosti cca 40km/h.
Tako se pa res ravno neda računat no. Kot prvo je večina autov v SLO pod 2000 kubikov in sepravi je taksa pod 100€ in vinjete tudi nima vsak - čeprav je država na prejšni način pobrala dosti več denarja… ...prikaži več od cestnin kot sedaj pa še bolj pošteno je bilo prej. Nesmemo pa pozabit da so dosedanje vlade (pustimo zadnjo, ker cesta pač se ne dotraja v enem letu, čeprav je tudi ta gnila) namenjale denar namenjen za ceste (kar smo plačevali) dale železnici. In tuki je največji problem da so ceste take kot pač so! Čeprav če pogledamo avtocesto trst - monfalcone (odcek od trsta pa do izvoza Basovizza (za slo - Kozina) imamo mi vsaj avtocesto luksuzno - tam padaš iz luknje v lukno!
Denar iz cestnih taks so že v času Pahorjevega kraljevanja prekanalizirali na železnice,cca 300 mil. evrov, kjer se hvalijo z dobičkom in visokimi plačami. Delijo si regrese, božičnice , sindikani direktor ima večjo plačo od predsednice vlade,itn, med tem ko… ...prikaži večo raja trpi veliko osebno in gospodarsko škodo v cestnem prometu, pa naj si gre za imetnike osebnih vozil, tovornih ali avtobusna podjetja. Biti frajer je, če delaš v največjem železniškem muzeju v Evropi, na slovenskih železnicah.