Prostoferstvo je dobrodelna pobuda oziroma mreža za posredovanje prevozov. Ideja je nudenje prevoza starejšim osebam, ki sami niso več sposobni voziti ali jim druga oblika prevoza ni dostopna. To humanitarno gibanje se je pričelo pred tremi leti, ko je projekt pričel zavod Matija, nato pa so se z združitvijo treh družb v Zlato mrežo pričel načrtno širjenje ideje po Sloveniji. Ne le v večjih mestih temveč tudi po manjših občinah "na obrobju".
Prostofer Lado Petrovič je tako doma iz Kozjega, kjer pa kot pravi, ljudje še ne posegajo veliko po tej možnosti, verjetno ker zanjo sploh ne vedo. Rajko Primc iz Ljubljane pa ima nasprotno izkušnjo, saj na leto prevozi kar okoli pet ali šest tisoč kilometrov v vlogi prostoferja - na lastne stroške. "Že od majhnega so me naučili, da pomagam ljudem. In sedaj, ko sem upokojen in ko imam več časa, želim nekaj tudi jaz nekaj vrniti družbi," je pojasnil živahni gospod v najboljših letih. Da lahko pomaga drugim, mu zelo veliko pomeni, pa čeprav je tudi sam delni invalid.
"Bil sem eden prvih, ki je pristopil k projektu in danes večinoma vozim ene in iste ljudi. Med njimi je sicer le malo moških, saj imamo očitno preveč predsodkov do takšne usluge, tako da gre predvsem za starejše gospe. Včasih mi kar ne verjamejo, da jih peljem naokoli povsem brezplačno, pa me vprašajo, 'kdo pa še danes dela zastonj?' Ampak ni mi težko čakati tudi po več ur ali pa peljati več deset, celo sto kilometrov daleč. Ker moja pokojnina ni velika, se organiziram tako, da hkrati z opravljenim prevozom na drug konec Ljubljane tam opravim še zase kakšen opravek, tako da ne morem reči, da sem bencin porabil le za druge."
Gospod Rajko je veliko več kot dostavljavec. Ljudem, ki jih prevaža, običajno pomaga tudi pri opravkih, denimo da jih čaka v zdravniški čakalnici, jim pomaga izpolnjevati obrazce in jih pospremi do vhodnih vrat stanovanja ...
Moti ga le, da nekateri prostoferje jemljejo kot taksiste in naročijo prevoz denimo le kakšne pol ure prej. "Tudi jaz imam obveznosti, ženo in vnuke, zato je prav, da prostoferji za željo po prevozu izvemo vsaj kakšen dan prej, saj so recimo tudi obiski pri zdravniku naročeni po več dni vnaprej."
In kako pridejo želje do njih? Vsi, ki potrebujejo tovrstni prevoz, pokličejo brezplačno številko 080 10 10, nato pa v klicnem centru osebi dajo številke nekaj prostoferjev, ki so na njihovem območju na razpolago.
Kakšen je tipičen profil prostoferja?
"Odgovoren, prijazen, varen voznik, zelo potrpežljiv, ..." našteva Eva Jelnikar Mrak, vodja projekta Prostofer pri Zlati mreži. "Ampak že tako se za to vlogo javijo le tisti, ki sami po sebi ustrezajo vsem naštetim kriterijem. Jaz bi jim rekla kar ... srčki."
Da lahko prostovoljcem pokažejo vsaj malo hvaležnosti za njihov trud in nenazadnje stroške, si pri Zlati mreži prizadevajo osnovati nekakšen grozd sponzorjev, torej družbeno odgovornih podjetij, ki potem lahko z določenimi ugodnostmi ali nagradami vsaj delno poplačajo njihovo družbenokoristno delo.
Na Vranskem na poligonu nabirali nove izkušnje
Pri slovenskih podjetjih so naleteli že na kar lep odziv, med takšnimi sponzorji pa je tudi AMZS, ki je v ta namen v Centru varne vožnje na Vranskem za prostovoljce prostoferje pripravil brezplačni tečaj varne vožnje in na ta način prispeval k varnejšim prevozom. Ker gre za starejše voznike, je bil program izpeljan po principu tečaja za seniorje, pri čemer so lahko prostoferji pod vodstvom izkušenih inštruktorjev AMZS najprej ponovili teoretično znanje, nato pa na poligonu prek različnih vaj izboljševali reakcije na predvidene in nepredvidene okoliščine v prometu.
"Odlično je, toliko novega sem izvedela, na kar nisem bila nikoli pozorna," je ob robu poligona dejala živahna Maja Veselko. "Tako rada vozim in zelo rada pomagam ljudem," je dejala, nato pa vešče odpeljala vajo na drseči podlagi, ki simulira nevarnost zanašanja. "Takšen tečaj bi resnično privoščil vsakomur vsaj enkrat v vozniški karieri, pa če ste star ali mlajši voznik," pa je dodal Rajko Primc.
Na voljo imajo celo električni avto
Prostoferji so v različnih krajih po Sloveniji, vseeno pa so še marsikje sive lise, tudi v večjih mestih, kot je denimo Kranj. "Presenetilo nas je, koliko je povpraševanja v Ljubljani, ki naj bi imela najboljšo mrežo javnega prevoza. Veliko je odvisnega tudi od angažiranja posameznih občin, v manjših občinah se nekateri župani zelo dobro odzivajo," pravi vodja projekta Jelnikar Mrakova. "Tako imamo v Radljah ob Dravi celo električni avto, ki ga je nabavila in ga vzdržuje občina ter omogoča zastonjsko rabo tega avta za potrebe prostoferjev. Nekaj podobnega nam je obljubil tudi ljubljanski župan Janković. Bomo videli."
andrej.leban@zurnal24.si