"Kupci avtomobilov so pripravljeni odšteti dodaten denar za barvo in lepša platišča, pozabljajo pa na varnostne sisteme. V to se splača vložiti denar," nam je med testom v neformalnem pogovoru dejal inštruktor varne vožnje AMZS Danijel Granda, ki nam je s strokovnimi nasveti na poligonu varne vožnje AMZS na Vranskem pomagal z izvedbo testa novih asistenčnih varnostnih sistemov.
Varnost dostopna množicam
Na cesti in poligonu varne vožnje, kjer smo simulirali poledico in sneg, smo preizkusili najnovejše varnostne sisteme za preprečitev ali zmanjšanje posledic prometne nesreče.
Ko vi speljete, voznik pred vami pa ne
Smo v mestnem vrvežu. Gneča. Speljevanje, zaviranje, lezenje, ustavljanje, vedno znova, semafor za semaforjem. Nekateri govorijo po telefonu, drugi pišejo tekstovna sporočila, spet tretji s pametnimi telefoni brskajo po spletu ali socialnih omrežjih, ali pa so z mislimi nekje drugje.
Naleti pri nizkih hitrostih so tudi zaradi vsega naštetega v prometu pogosti. Sistem za prepoznavanje nevarnosti trka in samodejno zaviranje pri nizkih hitrostih (city AEB) je ena najboljših pogruntavščin zadnjih let, so si edini tako strokovnjaki za varnost kot zavarovalnice, ki imajo v primeru z njim opremljenih avtomobilov dokazano precej manj škodnih primerov. Malce manj veseli so le mehaniki, saj avtomobil pri nižjih hitrostih (focus to zmore do 50 km/h) namesto odstotnega voznika prepozna nevarnost trka v zadek vozila, k nujnemu zaviranju z glasnim opozorilom pozove voznika in poveča pritisk v zavorah za hipni oprijem, v primeru neukrepanja pa tudi sam zavre in prepreči stik ali vsaj bistveno omili posledice ter s tem stroške popravila. Tudi če sistem zazna, da je avtomobil pred vami nepričakovano zmanjšal hitrost, začne samodejno zavirati.
Test sistema AEB smo zaradi varnosti izvedli na poligonu s pomočjo avtomobila in škatle, ki je predstavljala stoječe vozilo. Avtomobil smo pognali proti oviri, najprej s hitrostjo 20 km/h. Ko je sistem zaznal, da se voznik ni odzval, je silovito zaviral in se pravočasno ustavil pred oviro. Pri hitrostih nad 30 km/h je zaviral, a se ni ustavil pred oviro. Vseeno je zaradi nižje hitrosti ublažil trk in s tem posledice nesreče. Treba je dodati, da bi sistem še toliko bolje "videl", če bi bila pred njim silhueta pravega avtomobila, za katerega so programirani "možgani" pripomočka.
“Vozili sta čelno trčili …”
Drugi vse bolj uveljavljen sistem v avtomobilih je prepoznava mrtvih kotov. Focus nam je z opozorilom prek lučke v stranskih ogledalih sporočal, da se nam na avtocesti od zadaj približuje vozilo in prehaja v naš mrtvi kot, hkrati pa je v primeru, ko smo ravno takrat želeli pričeti s prehitevanjem, glasno opozoril na nevarnost. Inštruktor Granda opozarja, da bi bila oba sistema nepotrebna, če bi vozniki vedno vozili v takšnem psihofizičnem stanju, kot bi bilo potrebno. “Ker pa vemo, da smo za volanom zelo pogosto z mislimi drugje, sta oba sistema zelo dobrodošla pomočnika.”
Sistem, ki sam drži varnostno razdaljo
Parkira bolje od večine moških, preizkušeno
Pri razdalji 5,4 metra in 5,15 metra je moral sistem, da je uspešno parkiral, enkrat manevrirati naprej in nazaj. To je bila tudi najmanjša razdalja med avtomobiloma, kjer je sistem še zaznal prazno mesto. Pri 5,0 metra ga ni zaznal več, a to še vedno pomeni, da je avto potreboval le dobrih 35 centimetrov prirastka na vsakem koncu vozila, pa je že parkiral sam. Kolikšen odstotek voznikov to zmore?
Kot eden redkih avtomobilov ta hip pa zmore focus tudi sam bočno zapeljati ven iz parkirnega mesta. Zelo uporabno, saj je tudi ta manever marsikdaj lahko zelo trd oreh, še posebej ko kdo parkira nemarno blizu vašemu odbijaču.
Inštruktor varne vožnje je o omenjenem sistemu dejal, da ga je presenetilo predvsem to, kako hitro vozilo parkira, veliko hitreje, kot sistemi, ki so se prvič na trgu pojavili pred leti. Še bolj ga je presenetilo to, kako natančno zna parkirati, povsem poravnano ob robu. "Večina moških ga ne bi parkirala tako natančno in tako hitro," pravi Granda, ki je dodal: "Parkiranje lahko predstavlja stres, sicer je to odvisno od voznika do voznika. To je zagotovo dobrodošel pripomoček v avtomobilu, predvsem za tiste, ki imajo težave s prostorsko orientacijo vozila."
Sistem zna vozilo parkirati tudi pod kotom, vzvratno. Za zelo uporabnega se lahko izkaže pri tistih, ki, večkrat parkirajo vzvratno, v garažo ali na parkirni prostor. Sami ga priporočamo tudi starejšim voznikom, ki se težje obračajo in zato raje parkirajo naprej, kot vzvratno, a se težava pojavi, ko je treba varno zapeljati iz parkirnega prostora.
Tudi to težavo pa zna focus rešiti sam. Ko smo želeli vzvratno zapustiti parkirni prostor, in so nam pogled zakrivala druga vozila, nam je sistem z opozorilom na zaslonu naznanil, da se nam s strani približuje vozilo (zazna oddaljene celo več deset metrov) in naj počakajmo. "Seveda je treba upoštevati, da je treba avto primerno vzdrževati. Kamere in senzorji morajo biti čisti, da bi sistem deloval učinkovito. V nasprotnem primeru lahko nastanejo težave," o pravilni uporabi sistemov govori strokovnjak.
Izboljšan ESC ni vsemogoč
Elektronski sistem stabilnosti ali krajše ESC (včasih se uporablja kratica ESP ali kakšna druga) ne sme biti potuha voznikom, tudi sami smo se na simulaciji spolzke podlage prepričali, da ni vsemogoč. Je pa to eden najpomembnejših pripomočkov s področja varnosti, ki vsako leto reši na tisoče življenj. Fordovi inženirji so ga nadgradili tako, da je vožnja z njim lahko bolj dinamična, saj prepoznava, ali je cestišče suho ali spolzko, prilagaja se tudi vozniškemu stilu, torej če gre za bolj dinamičnega ali umirjenega voznika.
Sistem na podlagi pridobljenih podatkov reagira, še preden kolesa zdrsnejo. Preizkusili smo ga tako na zaviti in delno zasneženi gorski cesti, na suhi podeželski cesti, pa tudi na spolzki podlagi poligona z vodnimi ovirami.
Sistem na suhi cesti vozniku pusti veliko suverenosti, po drugi strani pa je že pri nizkih hitrostih okoli 40 km/h hitro posredoval, ko smo bili na delno zasneženi cesti pri vožnji v klanec navzgor v ovinku nekoliko "predrzni."
Se je pa sistem, kljub odličnemu delovanju na povsem spolzki podlagi izkazal za "nemočnega", ko smo pri hitrosti 50 km/h zapeljali na povsem "poledenel" del. Takrat ESC potrebuje pomoč zbranega voznika, ki mora z volanom odreagirati v pravo smer, da ga ne odnese s ceste, ali v pešca, oziroma drugo oviro.
"V praksi se bo sicer voznik prej soočil z ABS sistemom, kot pa z ESC. Slednji posreduje takrat, ko se začne vozilo nenadzorovano vrteti okoli t. i. tretje navpične osi. Tudi za voznika je ta os najtežje obvladljiva. Nekaterim to ne predstavlja težav, drugi imajo s tem zelo veliko težav," pravi Granda in opozarja, da so varnostni sistemi v vozilu zato, da pomagajo vozniku, ki mora biti priseben za volanom, avtomobil pa mora biti tudi tehnično delujoč in mora imeti obute dobre pnevmatike.
fajn igračka :)