"Čas bi že bil, da upoštevamo in zaščitimo tudi tiste, ki nimajo političnega glasu, kot so otroci, starejši in druge ranljive skupine v prometu," pravi invalid in vodja Zavoda Vozim David Razboršek glede razkritja Žurnala24, da želi zdajšnja vlada znižati najbolj pogosto izrečene kazni za prehitro vožnjo.
Kot smo poročali v sredo, je v zadnjo različico sprememb Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec (NSi), dodalo popravke pri denarnih kaznih za prehitro vožnjo. Tako bi predlagatelj znižal denarne kazni za najbolj pogoste vrednosti prekoračitev hitrosti v coni 30 km/h, v naselju, izven naselja in na avtocesti.
Predvidene spremembe presenečajo, ker o tem poglavju zakonodaje v več kot dveh letih javne razprave in v medresorski komunikaciji z različnimi deležniki s področja prometne varnosti ni bilo nikoli govora, zdaj pa so se v predlogu zakonu pojavile tik pred sprejemom.
Zastavlja se vprašanje, ali so spremembe vrinili na podlagi kakršnekoli strokovne analize, ali pa gre za povsem politično motivirano dejanje, namenjeno pridobivanju podpore med nekritično javnostjo.
Po sledi sprememb: kaj so Vrtovcu ukazali na vladi?
Minister Vrtovec (zgoraj) je poleti javno zagotavljal, da bodo šle nujno potrebne spremembe zakona, ki med drugim prinašajo strožje kazni za telefoniranje med vožnjo in urejajo področje e-skirojev, po uskladitvi med ministrstvi takoj po poletnih počitnicah v parlamentarno obravnavo.
Ko smo v drugi polovici septembra na ministrstvo, ki ga nadzira stranka NSi, vprašali, od kod zastoj in ali so mar v zakonu predvidene kakšne novosti, so povedali: "Zadnja verzija gradiva je bila poslana na vlado 7. 9.2020, zdaj čakamo na obravnavo. Vsebinsko ni ključnih sprememb."
Prav v času, ko je gradivo romalo na vlado in nato s pripombami nazaj na ministrstvo, so bile vključene bistvene spremembe v člen 46, v katerem je urejeno področje hitrosti na cestah.
Minister Vrtovec je tako 12. oktobra podpisal novo različico predloga z vključenimi znižanimi kaznimi za prekoračenje hitrosti in ga ponovno vložil v vladno obravnavo.
Na vprašanje Žurnal24, na čigavo pobudo je prišlo do spremembe, s kakšno strokovno utemeljitvijo in ali so se pred tem posvetovali z Agencijo za varnost prometa ali policijo, so nam na ministrstvu odgovorili: "Predlog sprememb določil je v tem trenutku predmet strokovnih presoj in usklajevanj, ker gre za zelo kompleksno problematiko, ki vključuje več deležnikov. Za konkretne odločitve bo potrebno še nekaj časa, zato je za komentarje in javno komuniciranje še prezgodaj."
Od začetkov postopkov sprememb zakona s številnimi strokovnimi posvetovanji in medresorskimi usklajevanji je sicer minilo že več let.
Na podlagi statističnih podatkov je dokazano, da je v primeru trka vozila v pešca ali kolesarja pri 30 km/h, tveganje za smrtne ali hude poškodbe pešca majhno (10 %). Pri večjih hitrostih se tveganje izrazito poveča. Trk avtomobila v pešca pri hitrosti 50 km/h je enak padcu z višine 9,8 m. Pri hitrosti vozila s 60 km/h je verjetnost preživetja pešca samo še 10 %, tveganje za smrt je torej 90 %.
Iz preventivnega gradiva Agencije za varnost prometa o vplivu hitrosti na izid nesreče z ranljivim udeležencem
Vrtovec trdi, da smo vozniki odgovorni, zamolčal pa je telefon
V oddaji 24ur Zvečer na Pop TV je minister vendarle skušal podrobneje pojasniti, zakaj so šli v spremembe. Kot je ocenil, so denarne kazni za prometne prekrške pri nas previsoke, če jih primerjamo s sosednjimi državami, pri čemer je še posebej omenjal Avstrijo.
"Nekdo, ki prekorači hitrost za 10 kilometrov na uro in dobi kazen 250 evrov, v Avstriji pa 50 evrov, je to tudi malce odiranje državljank in državljanov, kar je popolnoma nepotrebno. Sem popolnoma prepričan, da če bi bila kazen nižja, bi bilo število tovrstnih prekrškov in nesreč popolnoma enako."
"Bistvo je drugje, bistvo je v preventivi, bistvo je v vzgoji državljank in državljanov in jaz popolnoma zaupam, da so posamezniki za volanom odgovorni. Če bomo samo še nabili kazni, ne bodo nič bolj objestni za volanom. Tiste bolj objestne voznike pa je treba kaznovati in tam se [v zakonu, op. a.] nič ne spreminja. S tem ko znižujemo kazni, se prometna varnost ne bo prav nič poslabšala."
Minister ima po povedanem za nižanje kazni zaslombo v prepričanju, da je velika večina voznikov in voznic na cestah razumnih in da se tako ali tako obnašajo v skladu s predpisi. Ob tem ni omenil, da bodo iste spremembe zakona dvignile kazen za telefoniranje za volanom s 120 evrov kar na 250 evrov, kršitelj pa bo dobil še tri kazenske točke. V Avstriji je kazen za ta prekršek 100 evrov in ena kazenska točka.
Poudaril je sicer tudi, da je za učinkovitost predpisov, kakršnekoli že so, poleg preventive nujen ustrezen nadzor.
"Zakaj se ne pogovarjamo na celosten način?"
David Razboršek (zgoraj) iz Zavoda Vozim, kjer z raznimi inovativnimi akcijami aktivno osveščajo predvsem mlade na nevarnosti prehitre vožnje in vožnje pod vplivom, je nad spremembami v zakonu oziroma predvsem nad načinom, kako so bile vrinjene v besedilo, zelo presenečen. "Zakaj se o tako pomembnih ukrepih, ki vplivajo na razvoj varnosti in če želite tudi trajnosti na cestah, akterji v tej državi ne pogovarjamo na celosten način?", se sprašuje. "Ko uvajamo takšne spremembe, morajo vendarle imeti temelje v neki strokovni podlagi oziroma analizi."
"Kljub vsemu delu in aktivnostim na področju prometne varnosti, smo kot družba premalo odločni, da postanemo ena varnejših držav in se povzpnemo proti evropskemu vrhu," pravi Razboršek, sicer redni udeleženec različnih evropskih konferenc in dogodkov s področja razvoja in promocije prometne varnosti.
"Glejmo na tiste, ki nimajo političnega glasu, to so otroci, starejši ali druge ranljive skupine v prometu. Kot odgovorna družba bi morali razmišljati v smeri, da si je treba na najbolj izpostavljenih lokacijah izboriti nadzor nad početjem voznikov. To bi moral biti cilj vseh, tudi politikov."
David Razboršek, Zavod Vozim
Ob tem sogovornik tudi na podlagi izkušenj in praks v Zahodni Evropi še posebej opozarja na mačehovski odnos naše države do najbolj ranljivih skupin v prometu. "Kot družba bi se morali vprašati, kako skrbimo za naše otroke, ki so vendarle naša prihodnost. Kako skrbimo za to, da vozniki na šolskih poteh ali v bližini šol spoštujejo predpisano hitrost? Je znižanje kazni v conah 30 res pravi odgovor, ali pa bi morali z raznimi spodbudami in tudi nadzorom več narediti v smeri, da bi bilo vsakemu vozniku za volanom jasno, zakaj je treba prvenstveno zaradi ranljivih udeležencev, kot so otroci, starejši ali kolesarji, zares voziti po predpisih?"
Po besedah Razborška pa imamo pri prekoračitvah hitrosti, ki so poleg alkohola glavni vzrok za hude prometne nesreče, v Sloveniji velik problem. Po eni strani bi znižali kazni, po drugi strani pa smo priča izklopljenim policijskim radarjem ter zelo pomanjkljivemu nadzoru. K spoštovanju predpisane hitrosti še bolj kot višina same kazni spodbuja verjetnost, da boš kontroliran in ta je v Sloveniji resnično izjemno nizka, sklene Razboršek.
Kaj pa nagrade za dobre vozniki brez prekrškov? Počasi bomtreba tudi vestne voznike, državljane nagrajevst tko al pa drugače. Recimo brezhibna vožnja po lokalnih cestah bi lahko omogočala brezplačno uporabo avtocest do določene meje. Lokalnim objestnežem pa celo prepoved približevanja avtocestam
Najprej prometne znake smiselno postavit. Katastrofo imamo na naših cestah ,kar se tega tiče. Nemogoče se je vse upoštevat,če pa že ,pa na vožnjo nisi pozoren.Kazni za minimalne prekoračitve pa prevelike.S tem povzročajo samo jezo in nespoštovanje policajev.
za telefon bi dal 500 kazni pa odvzem vozniškega