Na Kenshiki forumu smo se pogovarjali s Freddyjem Bergsmo, Nizozemcem, ki pri Toyoti Motor Europe vodi novoustanovljeno enoto za strategijo in poslovni razvoj. Nizozemec bdi nad vozili na gorivne celice, diplomiral pa je iz inženirstva na univerzi Twente na Nizozemskem.
Toyota, ki je pravkar predstavila drugo generacijo vodikovega modela mirai, bo predstavila tudi nove modele vozil na vodik. Hkrati pa bo vodik kot energent pomemben del zelenih mest prihodnosti. Kot idealno za to Bergsma vidi tudi Slovenijo.
Na Kenshiki forumu ste govorili o sedanjosti, bližnji in bolj oddaljeni prihodnosti. Ampak raje bi se vrnil v preteklost. Kaj se je zgodilo od zadnjega Kenshiki foruma pred letom dni in kako je covid-19 vplival na vaše načrte?
Ne morem govoriti za celotno znamko Toyota, saj sem odgovoren za vejo vodikove tehnologije in avtomobilov. Kar lahko povem je, da je covid-19 prav gotovo imel vpliv na delo inženirjev. Omejeni so bili stiki in s tem testiranja. Zato pa covid-19 ni imel vpliva na naš razvoj, ki je potekal naprej nemoteno. Kar zadeva prodajo, pa je naš prodajni delež zrasel.
Freddy Bergsma pri Toyoti Motor Europe vodi novoustanovljeno enoti za strategijo in poslovni razvoj. Nizozemec bo bdel nad vozili na gorivne celice
Prav tako so bili na forumu izpostavljeni štirje stebri v prihodnosti, poleg hibridov, 100-odstotno električnih vozil in vodikovih vozil še mobilna prihodnost, saj se podjetje preoblikuje iz proizvajalca vozil v ponudnika storitev. Nič pa se ni omenjalo motorjev na notranje zgorevanje, ki so pomemben del hibridnih vozil, ki so še vedno vaš glavni posel.
Leta 2012 smo z BMW sklenili, da uporabljamo njihove dizelske motorje. Slednje smo v vmesnem času prenehali prodajati. Vemo, da bo s časom vse več držav prenehalo prodajo avtomobilov z notranjim zgorevanjem. Še prej se bodo oziroma so se že začela omejevanja vožnje v mestnih središčih. Vendar pa povsem pripravljena na nove tehnologije ni niti infrastruktura. Zagotovo pa prihaja čas, ko bodo motorji na notranje zgorevanje ukinjeni. Prav zato Toyota nič ne prepušča naključjem in gre naš razvoj v vse smeri, torej tudi k elektriki in vodiku. Če že danes vemo, da nečesa ne bo več, želimo biti na novem področju prvi in to je naš cilj.
Govorite torej o vodiku in gorivnih celicah?
Govorim tako o 100-odstotno električnih avtomobilih kot o vozilih na gorivne celice. In ne samo osebnih avtomobilih. Trg bo potreboval druge tehnologije na področjih kjer baterije ne bodo dovolj učinkovite. Tu mislim predvsem na avtobuse in tovornjake. Za mestni avtobus, ki vozi na krajših razdaljah, bo morda povsem primerna tehnologija z baterijami, za daljše poti pa bo treba najti drugo tehnologijo, ki ne bo motor na notranje zgorevanje, in v tem primeru je vodik primernejši.
Vseeno, vsaj splošno javnost bolj zanima kdaj bomo lahko videli več vodikovih avtomobilov, ne le limuzine mirai?
Seveda se smem govoriti o načrtih za prihodnost, vendar se bom tokrat vrnil k hibridom. Začeli smo s priusom, a smo kmalu razumeli kaj trg želi in smo hibridno tehnologijo razširili po modelski paleti. Vendar smo se odločili, da to storimo korak za korakom. Danes je v Zahodni Evropi več kot 60 odstotkov vseh naših vozil hibridnih. Enako lahko pričakujemo z vodikovimi avtomobili. Na trg bomo uvajali nove modele, tiste, ki bodo smiselni za potrošnike. Zadoščati morajo namreč potrebam potrošnikov, drugače v njih ne vidimo smisla.
Omenili ste na primeru avtobusov, ki so večji, težji. Pa vendar, lahko enako pričakujemo pri osebnih avtomobilih, da bo baterijska tehnologija, torej 100-odstotno električni avtomobili rezervirana za manjša vozila za vožnjo v mestih in tehnologija gorivnih celic za večja vozila in premagovanje daljših razdalj?
To je na nek način tudi naš način razmišljanja. Za krajše razdalje, pa ne samo razdalje, tudi lahka gospodarska vozila s hladilniki porabijo veliko več energije, zato bomo potrebovali še druge tehnologije, saj baterijska vozila ne bodo primerna za vse kategorije vozil. Tudi ko govorimo o vožnji na krajše razdalje. Prepoznati moramo učinkovitost vseh vrst vozil, tako osebnih, kombiniranih, tovornjakov in avtobusov in omogočiti najboljšo možno tehnologijo in pogon za točno določeno vrsto in uporabo vozila.
Mreža električnih polnilnic se po Evropi hitro širi, ljudje imajo možnost svoja električna vozila polniti tudi doma, vse več je domačih polnilnic in sončnih elektrarn, kjer lastnik vozila pridobiva energijo za svoje vozilo. Zato pa je število vodikovih polnilnic številčno še zelo majhno.
Največ vodikovih postaj je trenutno v Nemčiji, kjer spodbujajo napredek v polnilni infrastrukturi. Poglejva primer Slovenije. Njena oblika in strateški položaj, predvsem pa velikost, če pogledamo, koliko vodikovih polnilnic bi potrebovala, je idealna za to vrsto tehnologije. Vodikovih polnilnih postaj ne potrebuje veliko. Vsaka tehnologija se z napredkom tudi poceni, enako bo veljalo tudi za vodikovo infrastrukturo.
Mirai na vodik v Nemčiji stane 64 tisoč evrov. Čeprav ste omenili, da primerljiv 100-odstotno električni z enakovrednim dosegom stane več, 77 tisoč evrov, pa je tudi 64 tisočakov veliko. Lahko v kratkem pričakujemo manjše in cenejše vodikove avtomobile?
Nova tehnologija ima svojo ceno. Menim, da manjša vozila z manjšim dosegom ne bodo primerna za vodikovo tehnologijo. Uporabili bomo pametno logiko in ponudili vodikove modele v razredih, kjer bodo imeli smisel.
Toyota je hibridni prius predstavila pred četrt stoletja. Dolgo ste zgolj pri Toyoti »prodajali« in oglaševali hibride. Danes skoraj ni znamke, ki v svoji paleti ne bi imela hibrida, bodisi mehkega, klasičnega ali priklopnega. Pri vodikovih avtomobilih je sicer malo drugače, v razvoj vlagajo še pri Hyundai in BMW. Bi bilo za prodor vodikovih vozil lažje, če bi to tehnologijo razvijali vsi proizvajalci?
BMW je zgolj najavil svoja vozila, nima jih še na trgu, tudi pri Mercedes-Benzu so se povlekli nazaj v zadnjem času. Tako smo na trgu trenutno mi in Hyundai. Vsak ima 50 odstotkov trga. Mnogi ne vstopajo na trg, ker je prodaja še premajhna. Čeprav je 20 tisoč prodanih vozil res malo, če gledamo celoten tržni delež, pa je ta številka zelo pomembna. Mi razvijamo in se učimo, da bi kasneje delili. Na drugi strani je trg transporta ogromen in tam bo vodik igral pomembno vlogo. 10 avtomobilov je premalo, da bi se komu splačalo vlagati v infrastrukturo za polnjenje, ko govorimo o tovornjakih in avtobusih, ki naredijo več kilometrov, pa bo zgodba povsem drugačna. Vse gre z roko v roki. Na eni strani zmanjšujemo stroške razvoja na drugi pa vodika, zaradi večjega povpraševanja. Upam, da bodo to prepoznali tudi v Sloveniji, saj ima idealen geostrateški položaj. Avtocesta povezuje jugovzhodno Evropo z ostalo Evropo.
Ali so, oziroma bodo vaši patenti na voljo tudi drugim avtomobilskim znamkam?
Seveda. Naši patenti za tehnologije s področja gorivnih celic so na voljo že nekaj časa. To smo podaljšali do leta 2030, saj želimo poudariti interes po razvoju vodikove skupnosti.
Oblika miraija je neobičajna. Avto že od vsega začetka polarizira mnenja. Ali ti je všeč, ali ne. Je bilo to načrtno?
Podobno smo razmišljali že z originalnim priusom. Vendar pa to, kar ste omenili, velja za prvo generacijo miraija. Zdaj smo predstavili drugo generacijo, ki je oblikovana veliko bolj drzno. Z dizajnom smo želeli poudariti, da gre za premijski avto, zelo vozniški avto.
Zanimivo se mi zdi, da ste vseeno predstavili nadaljevanje miraija in ne morda SUV na vodik. Tudi pri 100-odstotno električnih vozilih vidimo, da je povpraševanje po SUV-jih veliko. Verjetno bo enako z vodikom?
(smeh). Kot sem omenil, bodo prišli tudi drugačni avtomobili kot je mirai. SUV-ji so zelo trendovski, vendar pa vemo tudi, da SUV-ji niso najbolj energijsko učinkoviti avtomobili. So težji, večji, bolj odmaknjeni od ceste. Avtomobilske znamke imajo tudi zaradi popularnosti in razogljičenja glavobole. Še vedno je na trgu veliko voznikov, ki ne želi SUV-ja. Bomo videli, kaj bo prinesla prihodnost.
Boste pa tudi pri vodikovih vozilih uporabljali TNGA platformo, prav tako kot za hibride in električna vozila.
Drži.
Si upate napovedati, kakšno bo tržno razmerje med različnimi pogoni Toyotinih modelov, oziroma, kakšen bo delež vodikovih vozil pri Toyotini prodaji leta 2030?
Ne morem predvidevati. Lahko potrdim zgolj to, da želimo biti do leta 2050 povsem brezogljična znamka, torej ponujati le brezemisijska vozila.
Kako velik vpliv bo imeli Evropska komisija, oziroma Evropska unija pri »pospešku« vodikove tehnologije?
Točnih številk nimamo, vemo pa, da je EU sprejela Zeleni Dogovor, da so v Evropski komisiji izrazili vero v vodikovo tehnologijo. Ne samo zaradi avtomobilskega sektorja, pač pa tudi zaradi drugih vej industrije. »Zeleni« vodik je zelo popularen in tudi zaradi tega bo imela korist avtomobilska industrija.
Je mogoče, da bi Toyota in Lexus vstopila v posel polnilnih postaja in bi zgradila mrežo vodikovih polnilnih postaj po Evropi?
Ne. Mi razvijamo pogonsko tehnologijo, to pa prepuščamo specializiranim podjetjem. Nimamo ambicij, da bi postali novi Shell ali kaj podobnega.
www︎.︎ictec︆.︆net - odličen prrojekt za odrrasle, ki želikko najti parrtnerja za seks
www︎.︎ifpls︆.︆net - odličen projekt za odrasle, ki želijo najti parrtnerja za seks
www︎.︎ifpls︆.︆net - oddličen prrojekt za odrasle, ki želijo najti partnerja za sseks