Povečujejo se goljufije, ki izkoriščajo vse večje število električnih avtov na poti, predvsem pa njihovih lastnikov, ki morda še niso vešči vseh trikov uporabe baterijskih vozil.
Iz Belgije, Nizozemske, Francije, Španije, Italije in Nemčije poročajo o goljufijah pri polnjenju avtov s QR kodo, piše Auto Motor und Sport. Na javno dostopne polnilne postaje nepridipravi nalepijo ali prelepijo nalepke s QR kodo, ki uporabnika pri poskusu aktivacije polnilnice prek spletnega brskalnika vodi do prevarantskih spletnih strani.
Čeprav so te strani morda po videzu povsem identične uradnim z vsemi logotipi operaterja vred, se vnaprejšnja transakcija sredstev v resnici izvede na račune goljufov, ne pa operaterja. Velikokrat takšne spletne strani zahtevajo podatke o lastniku in njegovi kreditni kartici.
Obstaja še bolj zvita različica QR prevare
Kot poroča nemški portal, lahko QR koda celo pravilno navaja spletni naslov operaterja polnilnice. Vendar pa goljufom uspe v določeni fazi komunikacije med operaterjem in stranko prestreči promet in preusmeriti podatke o plačilu. Na ta način pridobijo veliko časovno prednost, saj operater sprosti polnilnico, da se lahko polnjenje dejansko začne, medtem ko denar poberejo nepridipravi. Uporabnik zato med polnjenjem sploh ne opazi, da je kaj narobe.
"Najbolj na udaru so predvsem novopečeni lastniki električnih avtov, ki še niso dobro seznanjeni s polnjenjem svojih vozil na javnih polnilnicah," je povedal strokovnjak za IT Eddy Willems.
Eden od bralcev, Auto motor und sport, ki je delil svojo izkušnjo s poskusom prevare, je razvil poseben "poskus z nohtom", s katerim razkrinka polnilnice z lažnivo QR kodo. Vsako nalepko na polnilni postaji potipa z nohtom, da pri tem začuti, ali se spodaj morda skriva še ena nalepka.
Raje aplikacija ali kartice
Avtoklubi pozivajo uporabnike električnih avtov k posebni previdnosti, če nameravajo polniti s pomočjo QR kode, da vodijo do pravih spletnih strani. Tako morajo biti pozorni, da niso originalne QR kode prelepljene, ali pa primerjati več terminalov med seboj, da povezave vedno vodijo do iste strani. Še boljše je, da uporabljajo samo takšne terminale, kjer se QR koda prikaže prek zaslona, ne nalepke. Zaslone je namreč precej težje kompromitirati.
A bistveno varnejše je, da uporabniki na poti namesto plačevanja prek spletnih brskalnikov raje uporabljajo uradne aplikacije ali kartice operaterjev oziroma plačevanje prek POS terminala. Hitro se širi tudi trend, da avto omogoča samodejno plačevanje z neposredno komunikacijo med vozilom in polnilnico. Prav tako je priporočljivo, da uporabniki redno preverjajo stanje na svojem računu. V primeru suma na nepravilnosti je treba to čimprej prijaviti svoji banki in pri operaterju polnilnic.
Uporabniki električnih vozil so lahko tudi tarča t. i. ribarjenja ('phishing'), ko prek e-pošte, SMS ali sporočil prek drugih načinov elektronske komunikacije skušajo od njih pridobiti informacije o podatkih kreditne kartice. Goljufi največ 'strank' pridobijo s sumljivo nizkimi ponudbami za polnilne pakete.
Nakup el.avtomobila je zaenkrat še vedno eksperiment, ki je že v osnovi največkrat nateg (nerealne obljube)🤔