Daimler je prav zato kupil britansko podjetje Yasa, ki se je posvetilo izključno elektromotorjem z aksialnim magnetnim pretokom, ki tehtajo pol manj in razvijejo štirikrat več navora od radialnih tekmecev.
Večina ljudi misli, da bodo avtomobili, če vsi postanejo električni, precej dolgočasni in uniformni. Pri avtomobilih z motorji na notranje zgorevanje so prav motorji in menjalniki tisti, po katerih se lastnosti avtomobilov posameznih proizvajalcev najbolj razlikujejo in ki avtomobilom zagotovijo značaj. Vendar pa ni tako.
Električna revolucija
Revolucija se namreč lahko zgodi tudi v svetu elektromotorjev in se je že marsikdaj zgodila. Zadnji primer je izdelek britanskega podjetja Yasa, ki je razvilo elektromotorje z aksialnim magnetnim tokom, ki jih imenujejo tudi »palačinke«.
Čeprav je načelo aksialnega magnetnega toka znano že od samih začetkov elektromotorjev, ga proizvajalci iz različnih razlogov do sedaj niso uporabljali. Eden od razlogov za to je bilo tudi pomanjkanje močnih permanentnih magnetov.
Podjetju Yasa pa je uspelo takšen tip motorja razviti do oblike, ki jo je mogoče uporabiti tudi v avtomobilih. Najprej so ga hoteli vgraditi v hibridni hiperšportnik jaguar C-X75, vendar do tega nazadnje ni prišlo. Yasin aksialni elektromotor se je zato prvič pojavil v švedskem koenigseggu regeri, potem pa tudi v ferrarijih SF90 in 296 GTB, vendar tudi v tem primeru le kot pomožni motor hibridnega sistema. Mercedes-Benz, oziroma njegov športni oddelek AMG, pa ga namerava vgraditi v serijski baterijski električni avtomobil.
Drugačna geometrija
Kaj je pravzaprav na aksialnem elektromotorju tako briljantnega? Ima predvsem popolnoma drugačno geometrijo od radialnih motorjev, kjer se rotor vrti na sredini statorja. V aksialnem motorju je smer elektromagnetnega pretoka vzporedna z osjo vrtenja. Rotor je celo večji od statorja, saj se vrti ob njem namesto v njem.
In ker je navor enak zmnožku sile in premera, lahko aksialni motor razvije veliko večji navor. In to kar štirikrat večjega. Poleg tega je tudi okrog 50 odstotkov bolj ozek od radialnega in tudi občutno lažji. Njegova omejitev je le največje število vrtljajev, ki omejuje tudi največjo hitrost, vendar je to mogoče premostiti z menjalnikom ali s kombinacijo aksialnega elektromotorja z radialnimi elektromotorji.
Pričakujemo lahko celo, da bodo pri AMG-ju aksialne elektromotorje poskušali vgraditi kar v pesta koles. Elektromotorji v vseh kolesih bi omogočili brezprecedenčni nadzor nad trakcijo in vodljivostjo avtomobila. Pri podjetju Yasa ob tem zagotavljajo, da so z direktnim oljnim hlajenjem motorju zagotovili neprekinjen razvoj največje moči.
Stalno poudarjate navor. Zakaj? Navor ni bil nikoli problem pri sedanjih elektromotorjih, ker... Sami si precitajte ustrezno literaturo.