Smer mobilnosti, kot sta jo začrtala Evropska unija in tudi nedavna COP26 konferenca v Glasgowu, gre v smer trajnostne mobilnosti. Za osebne avtomobile to pomeni prehod na baterijski pogon, ki se bo začel zelo hitro odvijati čez devet let, torej po letu 2030. Do takrat bodo številni proizvajalci nehali prodajati vozila s termičnim pogonom.
Primerjava: električni trenutno komaj 25-odstotno boljši
Znano je, da električna vozila v celotni sliki od proizvodnje, prek uporabe do razgradnje še zdaleč niso tako čista, kot če jih s klasičnimi vozili primerjamo zgolj v času njihove brezemisijske vožnje.
Pri sami izdelavi predvsem na račun izdelave baterij električni avto pusti večji okoljski odtis, ki se z navadnim avtom izravna šele po več desettisoč kilometrih uporabe.
Pri Volvu so nedavno javno postregli tudi s primerjavo, kako zelo na končno enačbo vpliva način proizvedene energije za pogon. Njihov električni XC40 recharge bo imel v celotni življenjski dobi (200 000 km) pričakovani ogljični odtis 27 ton CO2, če se bo napajal z elektriko iz obnovljivih virov. Če bo šlo pretežno za električni miks s 60-odstotnim deležem energije iz fosilnih virov, kot velja za trenutno evropsko povprečje, pa bo celotni odtis poskočil na kar 44 ton.
Istočasno ima njihov bencinsko gnani XC40 v celotni življenjski dobi pričakovani odtis 59 ton CO2. To se zdi in je razmeroma majhna razlika med pogonoma, v kolikor električni ne bo iskal čistejšega vira energije.
Nikar električnega na Poljskem!
Raziskovalna družba Radiant Energy Group je šla še globlje v problem uporabe električnih vozil in je vse evropske države primerjala glede na izvor električne energije. Raziskava sloni na podatkih mreže evropskih operaterjev ENTSO-E in Evropske okoljske agencije EEA. Ugotovitve so šokantne.
Če bi danes polnili električni avto na Kosovu ali na Poljskem, ki sta skoraj v celoti odvisne od energije iz premoga, bi uporabnik že med vožnjo naravi povzročal več CO2, kot če bi vozil avto na bencin. Še dve državi, ki sta komajda nad "površjem", sta Ciper in Srbija.
Nizozemska, ki je glede razširjenosti električnih vozil med najbolj prodornimi v Evropi, ima glede na izvor energije zanje manj kot 40-odstotni prispevek k zniževanju emisij med vožnjo, kar še precej zmanjša obremenitveno razliko med tipi pogonov v življenjskem obdobju. Nemčija kot največji trg vozil v Evropi pa je le malo nad 50 odstotki, kaže razpredelnica, ki jo je objavil Reuters.
Slovenija je s trenutnim razmerjem pri pridobivanju energije, ki povečini prihaja iz jedrske elektrarne, delno pa iz termoelektrarn in obnovljivih virov, nekje v povprečju lestvice poleg Ukrajine in Združenega kraljestva. To pomeni, da vožnja električnega avta povprečno pomeni 60-odstotno manj emisij v primerjavi z bencinskim avtom. Še enkrat - to velja samo v času uporabe, emisije med proizvodnjo niso vštete.
Voznik električnega avta na Hrvaškem je celotno gledano med uporabo prijaznejši kot pri nas. Največjo razliko pri izpustih med vožnjo v primerjavi s termičnimi vozili naredijo vozniki električnih vozil v Avstriji, na Švedskem, Franciji in Švici. Samo v slednji, kjer energijo pridobivajo skoraj izključno z jedrskimi in hidroelektrarnami, je razlika popolna, torej 100-odstotna.
Ekološko polnjenje v Sloveniji je zjutraj
Raziskava še ugotavlja, da v državah, kjer je mešanica energije še močno odvisna od fosilnih virov, na izpuste lahko veliko zavisi del dneva, ko se avto polni. Ponoči namreč energijo proizvajajo le klasične elektrarne. Kjer energijo proizvajajo tudi s pomočjo sonca in vetra, je zato do 18 odstotkov manj obremenjujoče za okolje, da avto na polnilno mrežo priklopimo v popoldanskem času.
Za Slovenijo primerjava kaže, da je do narave najprijaznejše, če električni avto polnimo v jutranjem času. Takrat so prihranki emisij do 4,9-odstotni.
