Na cestah po volitvah (menda) vse drugače

Politične stranke se v svojih obljubah pred volitvami precej oprezno dotikajo 39.000 kilometrov bolj ali manj uničenih javnih cest in vseh tistih, ki jih vsakodnevno uporabljajo. Od 12 strank, ki so glede na javnomnenjske raziskave najvišje uvrščene, so bili na konkretna vprašanja glede njihovih načrtov za izboljšanje življenja pešcev, kolesarjev in voznikov motornih vozil pripravljeni odgovoriti le pri šestih strankah in sicer pri Stranki Mira Cerarja (SMC), Zavezništvu Alenke Bratušek (ZaAB), Socialnih demokratih (SD), Združeni levici (ZL), Slovenski demokratski stranki (SDS) in pri stranki Verjamem. Konkretnih svežih idej je malo, čeprav je opazen razkorak v tem, kaj si pri posameznih strankah postavljajo za prioritete pri strategiji razvoja prometa. 

O obnovi cest ...

Le pri Verjamem so izrecno izpostavili, da je potrebno denar, ki ga vozniki plačujejo vsako leto ob registraciji vozil, znova prekanalizirati v obnovo cest. Pri SMC pa so podvomili v smiselnost velikanskih cestnih projektov, kot so t. i. razvojne osi. Po njihovem mnenju je tako nujno postaviti prioritete in dati bistveno večji poudarek reševanju prometnih omejitev na posameznih odsekih. Pri ZaAB, ki jo vodi dosedanja premierka, so vprašanje ignorirali. Pri SDS, ki je od 2011 do lani vodila vlado, in ni spremenila "izvirnega greha" -  ukrepa predhodne Pahorjeve vlade, ki je sredstva od taks pri registraciji vozila preusmerila s cest na železnice, pa trdijo, da so v opoziciji opozarjali na pomanjkanje sredstev. Do 2020 bi kot vladna stranka obnovili cestno in železniško infrastrukturo ter zgradila manjkajoče dele avtocest, vire bo poiskali v Bruslju in v koncesijah za upravljanje avtocestnega omrežja.

Kako razviti javni potniški promet in spodbujati souporabo vozil ...

Vse stranke se načeloma strinjajo, da bi potrebovali boljši javni potniški promet, ki bi moral biti predvsem integriran, torej z enotno vozovnico. Pri Združeni levici poleg tega predlagajo model spodbujanja "mikro" javnega servisa, ki bi v prometnih konicah pobiral in razvažal potnike po mestih do ključnih točk, denimo železniške postaje in pomembnih ustanov, s čimer bi dosegli, da bi potniki na cilj prišli v pričakovanem času, kar je glavni razlog za današnjo tako množično uporabo avtomobilov.

Medtem pri Verjamem menijo, da bi morali povračilo za prevoz na delo delodajalci izplačati le tistim, ki so se dokazano pripeljali z javnim prevozom. SDS obljublja subvencije tudi starejšim. Pri SMC pa opozarjajo, da je posodobitev javne potniške mreže, denimo izgradnja novih železniških povezav, povezana z velikanskimi stroški.

Uvajanje avtomobilov z ničelnim ali majhnim ogljičnim odtisom ...

Prihodnja štiri leta bodo bistvena, če bo Slovenija želela izpolniti zaveze, ki jih do 2020 od nas zahteva EU. SMC napoveduje, da si bo v vladi prizadeval za jasno zeleno usmeritev v vseh davčnih predpisih, tudi tistih, ki se nanašajo na okolju prijazna vozila. Tudi pri SD se zavzemajo za spodbude električnim vozilom in vozilom, ki uporabljajo plin, medtem ko bi bolj obdavčili vozila, ki uporabljajo klasična fosilna goriva. Verjamem napoveduje, da bi kot vladna stranka do 2020 namenila spodbujanju zelenih vozil kar 45 milijonov evrov, tako kot ZL in SDS bi področje dodatno urejala s pomočjo dajatev za večje onesnaževalce, SDS bi dodatno povečal število javno dostopnih polnilnih električnih postaj, ki jih EU od Slovenije že tako ali tako zahteva. Pri ZaAB prihodnost "električne" Slovenije še najbolj vidijo v spodbujanju inovativne domače avtomobilske industrije.

Vinjete in cestninjenje ...

Načeloma vinjetnega sistema vsaj na krajši rok ne bi spremenila nobena od strank, ki so odgovarjale.

Bralka

O položnicah za kazni ...

Po večini stranke ne bi spreminjale obstoječe zakonodaje. Le pri Verjamem se zavzemajo za nižje kazni, ki so po njihovem mnenju previsoke glede na države s primerljivimi dohodki prebivalcev, a hkrati predlagajo odvzem vozil za najhujše prestopnike, ki je sicer že v veljavi po sedanji zakonodaji. Pri ZL menijo, da bi moral biti hudim prekrškarjem onemogočen hiter povratek na ceste prek dolgotrajnejšega treninga varne vožnje, predlagajo tudi uvedbo progresivne lestvice kazni glede na dohodke kaznovanega. SDS se nasprotno zavzema za strožje kaznovanje hudih prekrškarjev in povratnikov, kot tudi razširitev pogojev za zaseg vozila (najdene droge ali uporaba vozil za namene trgovine z belim blagom). V stranki sicer priznavajo, da strožje kazni bistveno ne vplivajo na zmanjšanje števila prekrškarjev, bolj je pomembna preventiva, si pa prizadevajo za novelizacijo zakona o prekrških, po katerem bi bili kršitelji, zasačeni s samodejnimi napravami za nadzor prometa, obveščeni o prekršku v zelo kratkem času, s čimer da bi imela kazen večji vzgojni namen.

Šole vožnje in izobraževanje mladih

Večji nadzor nad opravljanjem dejavnosti šol voženj in drugih izobraževalnih ustanov v prometu je skupna napoved vsem strankam. Verjamem še predlaga, da bi samo izvajanje izobraževanja prenesli kar na srednje šole, kjer bi tako dijaki skupaj s koncem šolanja prejeli v roke še vozniški izpit. Stranka tudi meni, da bi morala Agencija za promet dobiti nadzorne funkcije, ki so sedaj v rokah Ministrstva za infrastrukturo. SDS vztraja pri ideji njihove vlade, da bi morali AVP ukiniti, njeno delo pa bi prevzeli drugi organi.

Kam s starejšimi in gorskimi kolesarji?

Šibkejši udeleženci v prometu imajo glede na odgovore v programih strank še vedno bolj obrobno vlogo. Tako glede starejše populacije voznikov, ki jih bo do leta 2030 po napovedih v Sloveniji že četrtina vseh, stranke nimajo pravih idej, kako jim zagotoviti čim manj okrnjeno mobilnost in kakšen zdravniški nadzor nad njihovimi sposobnostmi bi bil najbolj ustrezen. Najdlje so šli pri Verjamem, ki predlagajo gradnjo infrastrukture na način, ki upošteva potrebe starejših, v ZL in SD pa bi več naredili glede osveščanja tako starejših kot drugih voznikov.

Stranke načeloma podpirajo tudi dodatne površine in kolesarje, še posebej kolesarjenje bi pri SMC in ZaAB izdatno promovirali, medtem ko bi pri ZL preprosto odvzeli ministrstvom večino službenih vozil in uslužbence postavili na kolesa. Pri SD, ZL in Verjamem so tudi prepričani, da bi moralo biti gorskim kolesarjem v nasprotju s sedanjo zakonodajo omogočena souporaba planinskih poti, seveda ob soupoštevanju drugih ljubiteljev narave. SDS pa meni, da je sedanja ureditev, po kateri je v naravnem okolju vožnja s kolesi dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljalec poti, dovolj ustrezna.

In zaključni komentar strank?

Pri SMC in SD menijo, da bi morali veliko bolj posegati pri nizkocenovnih rešitvah, s katerimi bi lahko blažili vsakdanjo gnečo in težave na cestah. Pri SMC bi tako posegli po rešitvah v nekaterih evropskih državah že uveljavljenih t. i. pametnih cest, pri ZL si želijo več dobrih praks v zakonikih in predpisih, pri SD pa predlagajo prilagajanje izmenjujočih se prometnih pasov v jutranjih in popoldanskih konicah. Pri SD tudi izpostavljajo, da cilj vseh zakonov in uredb ni prestrašen voznik, temveč omikan voznik. Verjamem meni, da je zakon o cestah preživet v delu, ki govori o izvajalcih vzdrževalnih del, medtem ko ZaAB izpostavljajo podporo novemu pravilniku o signalizaciji.

In ostale "molčeče" stranke?

Programi preostalih strank, ki jim ankete javnega mnenja kažejo, da jih volivci zaznavajo, načeloma prometu in še posebej cestam namenjajo le majhen delež v programih, izjema sta le Nova Slovenija (NSi) in Slovenska nacionalna stranka (SNS), ki h problematiki pristopata s konkretnimi rešitvami. V SNS, Pozitivni Sloveniji (PS), Slovenski ljudski stranki (SLS) in Državljanski listi (DL) v svojih na spletu dostopnih programih izpostavljajo izgradnjo razvojnih osi. Pri NSi  v programu navajajo vključitev inteligentnih transportnih sistemov za sočasno upravljanje na prometnicah in izpostavljajo varnost najšibkejših udeležencev. Pri SLS zagovarjajo namenska sredstva za gospodarjenje s cestami, pri SNS bi nemudoma znižali višino kazni, ukinili kazenske točke za manjše prekrške, odpravili omejitev hitrosti na nekaterih odsekih avtocest. Obljubljajo tudi, da bodo poskrbeli za dodatne poligone varne vožnje in drikališče. Demokratična stranka upokojencev (DeSUS) do danes na spletu ni javno objavila svojega predvolilnega programa, prav tako se ni odzvala na naša vprašanja niti v delu, ki se eksplicitno nanašajo na starejše udeležence. Pri Slovenski nacionalni stranmki