S prihodom novega Suzukijevega modela bo verjetno znamka spet bolj vidna na naših cestah. Če je bil SX4 pred sedmimi leti celo prehiter za danes tako popularen razred malih križancev, je S-cross v razred višje stopil dokaj pozno. Zaradi tega sicer ne prinaša nič tega, kar tekmeci ne bi že ponujali.
4,3-metrski avto noče igrati na vpadljiv videz, čeprav njegova postava deluje mišičasto. Če na njem svetijo LED dnevne luči, pomeni, da gre za najbolje opremljeno različico, plastična zaščita krog in krog daje vedeti, da višji odmik od tal ni le zaradi lepšega.
Velik prtljažnik
Sedeži so povprečni, moti kratek in ozek sedalni del, zadaj prostora za glave ni na pretek, še posebej pri že omenjeni opremi z dvodelnim panoramskim steklom. To se sicer resda odpre daleč nazaj, a davek v nižji strehi je občuten. Skratka, manjši kot je voznik in potniki, bolje je. Merilniki in gumbi so korektno umeščeni, je pa bil izgled armaturne plošče očitno zrisan že najmanj pet let nazaj, za popolnoma nov avto deluje zastarelo. Za podatke potovalnega računalnika se je treba stegovati po paličici ob merilnikih. V avtomobilu tega razreda bi torej pričakovali več pametnih rešitev.
SX4 S-crosser se bolje odnese pri zgledno velikem prtljažniku z dvojnim dnom, del najvišje opreme so obojestranski senzorji za parkiranje, ksenonke in pametni ključ. Tudi za bluetooth je nerazumljivo potrebno poseči po najdražjih opremah. Ni pa kakšne kamere ali infotainmenta. Kakovost izdelave je dobra, a kakšen detajl daje vedeti, da je bil avto izdelan ne na Japonskem, temveč pri sosedih Madžarih.
Na terenu ne razočara
Suzukije so ljudje vedno cenili zaradi 4x4 pogona in na tem področju S-cross ne razočara. Na voljo opcijsko za dodatnih 1.700 evrov morda sprva zbuja pomisleke, česa je zmožen izven asfalta, a se je na testu izkazal z zelo dobrim oprijemom in speljevanjem v strm klanec brez vsakršnega spodrsavanja. Bi bil pa še boljši s sistemom za plazenje. Pogon pozna štiri različne nastavitve, poleg auto programa programa za sneg ter blato in programa z zaporo sredinskega diferenciala v razmerje 50:50 še športni program, ki drugače prerazporeja navor med kolesa. Že sicer je treba priznati, da je suzuki tudi na asfaltu zelo zanesljiv, ovinkov se ne boji, nagibanja je precej manj kot pri kakšnem nissan qashqaiju, volan je spodobno informativen. Avto je tudi zelo okreten. Glede varnosti pomislekov ni, nedavno je to dokazal tudi na testih Euro NCAP-a.
Živahnejši v višjih vrtljajih
Suzuki ponuja na izbiro le dva motorja, 1,6-litrskega bencinarja ali dizla. Testnika je poganjal slednji, ki je še produkt sodelovanja s Fiatom. Nima rad prenizkih vrtljajev, nato pa deluje prožno, za kar poskrbi konkretnih 320 Nm navora moči. Tudi njegova žeja ni pretirana. Je pa treba vzeti v zakup, da stane krepko več od bencinskega motorja, ki pa ima res zgolj petstopenjski menjalnik.
Motor:1.598 cm3, dizelski, 88 kW (118 KM) pri 3.750 vrt., navor: 320 Nm pri 1.750 vrtljajih
Poraba na testu:5,9–6,6 litra/100 km, izpust 120 g CO2/km
Zmogljivosti:175 km/h, 13 sekund od 0 do 100 km/h
Cena:24.400 evrov (testnik)
AvtoTest
Štirikolesni pogon, preglednost, volan.
Poskakovanje, prostor za glave, nabor opreme.
Parkirni senzorji zadaj, brezstični ključ, dvopodročna klima, tempomat in senzor za dež so v grobem glavni dodatki v bolje opremljenih različicah. Potovalni računalnik je odziven na palčko med merilniki.
Dizelski motor s prostornino 1,6 litra je razvit v sodelovanju s Fiatom. 88 kilovatov je v srednjih vrtljajih zagretih, nato pa se hitro upehajo. Poraba je spodobna. Zelo dober vtis tako na cesti kot terenu pusti štirikolesni pogon.
Primerjava z nissanom qashqaijem je najbolj logična. V večini prvin ostarelega japonskega rivala S-cross morda presega, a kmalu pride na trg povsem svež. S škoda yetijem pa težje zoba češnje.
Vstopna cena S-crossa je 15.900 evrov (bencin, start), za sprejemljivo opremljen dizel (comfort, 2WD) pa je treba odšteti 19.900 evrov. Testnik z vrha ponudbe in parkirnimi senzorji stane 24.400 evrov, doplačati je treba še za sistem stop-start.
To kar si povedal za KIO, skoraj popolnoma nič ne drži. jaz sem vozil novi CEED SW štiri leta. nudijo neko garancijo, kot finto, ker se bo vse začelo kvariti veliko prej, kot pa pri evropskih avtomobilskih znamkah, kot so… ...prikaži več na primer nemške, italijanske ali francoske, da ne govorim o švedskih. Zato sem bil prisiljen avto prodati prej in pod ceno diesla drugih že omenjenih znamk. garancijo pa obdržiš v primeru, da hodiš redno na sevise, ki jih imaš dva v letu, če se le malo bolj voziš. Pri tem pa še polni kasko, da garancijo obdržiš in še in še... Poceni avto, ki ni vreden cene, z vgrajenimi materiali podvozja, pločevine in motorja, ki prav tako ne vzdrži primerjav v enakem razredu. Kdor se hoče dolgo in kvalitetno voziti brez popravil na slabih koncesijskih servisih, kjer velikokrat goljufajo z materiali pri popravilih, mu toplo odsvetujem ta avtomobil.
Če misli Suzuki na takšen način osvajati Evropo, ne bo prišel daleč. Zgolj robustna mehanika ne bo dovolj za nizanje lepih prodajnih številk. Sicer pa ne vem, zakaj se te tipi nič ne naučijo z drugih izkušenj, saj je recept… ...prikaži več zelo znan in blizu - dovolj je že to, da si pogledaš, kaj delajo pri Kiji. Evropski dizajn, posledično zelo lepa oblika, nemška tehnika, 7-letna garancija in dobra cena, pa imaš zadevo, ki prodajni težko razočara. In prav zato recimo Kijin Sportage pohrusta tega Suzukija za dobro jutro. Če se ne bodo Japonci vzeli v roke in začeli bolj resno nastopati na trgih EU, ne bo nič. Receptura, s katero so osvajali Evropo pred dvajsetimi leti, je žal za današnje čase premalo za uspeh.