V Renaultovi zgodovini je bilo kar nekaj avtomobilov, ki bi jih lahko označili za nenavadne in posebneže in med tistimi, ki so celo med temi najbolj izstopali, je bil gotovo avantime, s katerim so pri Renaultu poskušali na prelomu tisočletja predstaviti alternativo velikim enoprostorcem.
Nastal je nekakšen križanec med limuzino oziroma kupejem srednjega razreda in enoprostorcem, ki je imel tudi to lastnost, da je bil skoraj enak kot študija, ki ga je napovedala. Leta 1999 je namreč Renault na avtomobilskem salonu v Ženevi predstavil študijo coupéspace, katere ime je nakazovalo tudi izvor avtomobila: renault espace, ki so ga spremenili v kupe.
A za njegovo zasnovo niso stali neposredno Renaultovi ljudje, ampak so delo zaupali Matri, kjer so pravzaprav razvili in izdelovali renault espace prvih treh generacij. Danes nam Matrino ime v spominu vzbudi predvsem misel na orožarsko industrijo, a v preteklosti ni bilo tako, saj je bilo to francosko podjetje močno vpleteno v avtomobilsko zgodovino. Med drugim so pri njih razvili dirkalnik, s katerim je Jackie Stewart prvič postal prvak Formule 1, Matrini dirkalniki so trikrat zmagali tudi na dirki 24 ur le Mansa. Z njenih proizvodnih trakov so prišli tudi nekaterih izmed najbolj zanimivih francoskih športnih avtomobilov, matra djet, matra 530, matra bagheera in matra murena, prav tako pa tudi predhodnik sodobnih enoprostorcev matra rancho in seveda prvi sodobni evropski enoprostorec sploh, renault espace.
In vsi ti avtomobili so bili v svojem času nekaj posebnega, zato je bila vloga posebneža vsekakor namenjena tudi renaultu avantimu.
Arhitekturni vpliv na avtomobilsko kabino
Za njegovim razvojem je stal Matrin oblikovalec Philippe Guedon, ki je bil pred tem vpleten v razvoj številnih drugih Matrinih avtomobilov. Za proizvodnjo je pripravil tudi prvi espace, čeprav so bile osnovne oblike delo grškega oblikovalca Antonisa Volanisa. Guedona pa ni zanimalo le oblikovanje avtomobilov, ampak se je tudi strastno navduševal nad arhitekturo, predvsem pa nad avantgardnim arhitektom Le Corbusierjem, kar se je odražalo tudi pri njegovem odnosu do zasnove avtomobilske
kabine, ki je prišlo najprej do izraza v espacu, nazadnje pa tudi v avantimu.
Za razvojem avantima je bilo tudi neko drugo razmišljanje, ki je prav tako izhajalo iz espaca. Sredi 1990-ih let je namreč espace vstopil že v svoje drugo desetletje, prva generacija otrok, ki so odrasli v enoprostorcih, pa je bila zrela za svoje prve lastne avtomobile. Guedon je menil, da bodo ti mladostniki kmalu pogrešali prostornost in prilagodljivost enoprostorcev, zato jim je hotel ponuditi privlačno alternativo v obliki avtomobila, ki bi se pohvalil s prostornostjo espaca, a bi bil hkrati tudi privlačen kot kupe.
Po drugi strani je tudi njihovim staršem hotel zagotoviti avtomobil, ki bi prednosti enoprostorca združil s kupejevskim prestižem. V začetku je razmišljal, celo o kabrioletski različici, a je od njega na koncu ostala le velika sončna streha, ki se je seveda lahko odprla s pomočjo elektrike. Gueodonova ekipa je tako na espacovi šasiji zasnovala enoprostorec-kupe, ki ga je predstavila Renaultu. In ta ga ja sprejel kot avtomobil, ki ga bo Matra izdelovala na espacovi šasiji. Dokončno usklajevanje z ostalimi Renaultovimi modeli so zaupal svojemu tedanjemu glavnemu oblikovalcu Patricku Le Quementu, in avtomobilu določili tudi ime avantime, ki je bilo sestavljanka iz francoskega izraza za naprednost "avant" in angleškega izraza za čas "time", s čimer so poudarili predvsem njegovo napredno zasnovo.
Renault avantime je študijsko premiero februarja 1999 kot avantime doživel v pariškem središču umetnosti Louvru, kot coupéspace pa mesec pozneje na avtomobilskem salonu v Ženevi. A do njegove proizvodnje sta minili še dve leti, saj so morali inženirji zagotoviti predvsem varnost zasnove velikih vrat in šip brez stebrička B. Avantime je na trg torej prišel leta 2001 in vzbudil zelo mešane občutke. Žal so pri kupcih očitno prevladali negativni in prodaja ni nikakor stekla. Ljudi pri Renaultu to sprva ni skrbelo, saj se je navsezadnje tudi izjemno uspešni espace uveljavljal kar nekaj časa in v prvem mesecu navdušil le devet kupcev.
A žal ni prišlo do izboljšanja in Renault je nazadnje prodal vsega 8.557 avtomobilov in proizvodnjo avantima po dveh letih predčasno zaključil že leta 2003.
V Sloveniji imamo okrog 30 do 40 avantimov
Lastništvo renaulta avantima je danes torej zelo ekskluzivno, posebna redkost pa je, če je avtomobil še vedno v dobri kondiciji. V Sloveniji se število avantimov giblje nekje med številkama trideset in štirideset in en zelo lepo ohranjen primerek letnika 2002 je tudi v Ljubljani. Ima ga član Renault kluba Slovenija Andrej Kranjčevič, ki nam ga je tudi predstavil.
Njegov avantime ima 3-litrski bencinski motor, ki je bil z 210 "konji" tudi najmočnejši med tremi – poleg njega je bil avantime na voljo še z 2-litrskim turbobencinskim štirivaljnikom in 2,2 litrskim turbodizelskim štirivaljnikom dCi – in kot pravi Andrej, tudi najbolj zanesljiv.
In to lahko pove z gotovostjo, saj je njegov avantime do zdaj brez težav prevozil 214 tisoč kilometrov, kupil pa ga je, ko je bilo z njim prevoženih "le" 108 tisoč kilometrov.
To je bilo leta 2009, ko je bil avtomobil star sedem let, prišel pa je iz Belgije. Andrej ga sicer ni uvozil, saj je to storil njegov prvi slovenski lastnik, ki pa ga je v svoji lasti obdržal le dobra dva meseca. In čemu se je odločil prav zanj? Preprosto zato, ker je bil med avantimi, ki so bili tedaj na voljo, daleč najlepši. In tudi zato, ker je bil najbolje opremljen. Poleg najbolj zmogljivega motorja ima namreč tudi redek športni paket Sport Kit. Pravzaprav so na avtomobilu manjkala le originalna 18-palčna platišča,
ki pa jih je Andrej tudi odkril in to prav v Sloveniji, pri nekdanjem produktnem vodju pri Renault Slovenija Tomažu Čampi.
Kameleonsko menjavanje barv
Andrejev avantime je imel sicer tudi originalni avtomobilski telefon, prav tako pa tudi originalno Carminatovo navigacijo, a ju je iz avtomobila odstranil – in skrbno shranil – in na mesto navigacije vgradil kar iPhone, ki se je izkazal kot ulit za vgradnjo namesto zaslona navigacijske naprave. Andrejev avantime je v tem času zamenjal tudi nekaj barv. V Slovenijo je prišel sive barve, a je takšen ostal zelo kratek čas. Kmalu je namreč dobil poskusno prevleko iz folije zelene barve, ki se je dobro izkazala in folijo je kmalu nadomestil "pravi" karoserijski lak zelene barve. Avantime je takšen ostal dve ali tri leta, potem pa sta bila nezgoda na parkirišču in poškodovan odbijač dober razlog za to, da je avantime dobil sedanjo rdečo barvo, ki jo lahko vidite tudi na fotografijah.
Ko smo ravno omenili poškodbe: pri avantimu lahko te povzročijo zelo draga popravila. Avantime morebiti ni bil zasnovan kot ekskluzivni avtomobil, a je takšen zaradi ironije njegove usode postal. Zaradi tega je zanj žal precej težko dobiti nadomestne dele, če pa so, so lahko zelo dragi. Podobno je tudi z mehaničnimi deli. Menili bi, da je zaradi podobne zasnove avantime vsaj na tem področju kompatibilen z drugimi Renaultovimi modeli, a z izjemo motorja in nekaterih drugih delov to žal ne drži. Tudi zato se Andrej danes z njim bolj malo vozi in večino časa preživi v posebej zanj narejeni garaži.
Zanesljivo nabiranje kilometrov
A vedno ni bilo tako. Andrej je namreč z njim nekoč prevozil kar precej evropskih cest in skupaj s sedanjo ženo med drugim obiskal tudi Norveško, Švedsko, Škotsko in Irsko. In v vseh teh kilometrih ni imel z njim prav nikakršnih težav, z izjemo morda zamenjanih vžigalnih tuljav. Tudi udobja v avantimu ni manjkalo, čeprav sedeži zaradi "francoske" zasnove s kratkimi sedali potrebujejo nekaj privajanja, prav tako pa je bilo prostora dovolj za prav vse potrebe.
In kako se avantime vozi? Presenetljivo dobro in hitro, glede na to, da v bistvu še vedno gre predvsem za enoprostorca. A ob tem moramo vseeno imeti v mislih, da prazen tehta dobre 1,9 tone oziroma bolj natančno 1.840 kilogramov. Dve tretjini mase pritiskata na prednji, tretjina pa na zadnji kolesi, zato ima tudi motor kljub razmeroma veliki moči z avtomobilom veliko dela, želja po uspešni zaustavitvi avtomobila pa je Andreja vodila tudi k odločitvi, da originalne zavore nadomesti z bolj učinkovitimi Brembovimi.
Na koncu se samo po sebi postavi vprašanje, če Andrej razmišlja, da bi svoj avantime kdaj prodal. Odgovor je odločni ne. Po eni strani zato, ker je z avtomobilom povezanih veliko lepih spominov, po drugi strani pa tudi zato, ker bi mu bilo po prodaji gotovo takoj žal, takšnega avantima, kot je njegov, pa gotovo ne bi nikjer več našel.
dezurni@zurnal24.si
Lahko je lepo ohranjen, a zbirateljski kos ne bo nikoli... ima preveč kilometrov in neoriginalno barvo.
Od tega se jih kar 7 trenutno prodaja na avtonet......