Malo Amerike, malo Evrope

Insignia. S prodorno obliko in tehnologijami je v salone zvabila veliko Slovencev. Ob prenovi karavana ni zaobšel pustolovskega trenda, ki ga pri Audiju poznajo že 15 let, v zadnjih letih pa so ga povzeli številni drugi.

Robustno različico country tourer pred poškodbami varuje zaščita podvozja, tudi okoli kolotekov je plastika, avtomobil pa je od tal dvignjen dodatna dva centimetra. To ne pomeni, da se lahko meri s pristnimi hribolazci, se pa ob odličnem štirikolesnem pogonu, ki moč po potrebi prilagaja na zadnji kolesni par, brez zadrege izvlečete tudi iz blata ali snega.

Videti je večja

Prav zaradi dodatkov na videz izgleda večja od klasične različice, pa čeprav je na račun robustnosti zrasla le za 0,7 centimetra na skupno 492 centimetrov. Na zunaj zmagovalne formule z izjemo biksenonskih žarometov, ki so nekoliko bolj ostri in ostajajo vrhunski v vseh vremenskih pogojih, niso menjali. Malce drugačne so tudi meglenke, ki skupaj s širšo masko dajejo avtomobilu vtis prezence. Zadnja svetila vedno svetijo v LED tehnologiji in so po novem povsem v obliki kljuke. Pri karavanu so zadnje luči odslej nekoliko spuščene pod rob stekla.

Saša Despot

Čutiti je vpliv ameriških lastnikov

Bistvo prenove občuti voznik, zaradi boljše obdelave materialov pa tudi potniki. Od predhodnice je podedovala prtljažnik, ki je za karavane razmeroma majhen (540 litrov), a je dobro obdelan; tudi vrata se dvigajo električno.

Znotraj je čutiti velik vpliv Oplovega ameriškega lastnika GM. Velik osrednji zaslon, ki je del multimedijskega sistema intellilink, omogoča upravljanje na dotik, po njem pa se lahko pomikamo tudi z drsnikom. V praksi je to zapleteno in zamudno; na srečo dobro deluje glasovno upravljanje. Ergonomija se Oplu ni posrečila, saj so zapletli tudi iskanje radijskih postaj; voznik se v množici gumbov hitro izgubi. Nepriročno je upravljanje z digitalnimi stikali sicer učinkovite dvopodročne samodejne klimatske naprave, pa še videz stikal bi prej pripisali Chevroletom, kot Oplom. Prejšnja rešitev z okroglimi gumbi je bila lepša in hitrejša. Bolj logično so stikala razporejena na informativnem in natančnem trikrakem volanskem obroču, kjer je zdaj stikalo za radarski tempomat. Med testom je bil na avtocesti v dežju senzor pogosto umazan in je onemogočal njegovo delovanje, kar se vozniku izpiše v slovenskem jeziku. Ameriški vpliv prinašajo digitalni števci in 3D-navigacija, kar bo v prihodnje postal vsesplošen trend. Na osrednjem ekranu se prikazuje tudi slika širokokotne kamere pri manevriranju vzvratno. Resolucija je odlična, le v dežju se hitro umaže, a so na voljo tudi parkirna tipala.

Saša Despot

Že osnovni dizel dovolj zmogljiv

Vse različice dvolitrskega turbodizelskega agregata so kombinirane s stalnim (4x4) štirikolensim pogonom. Preizkusili smo 120 kilovatno različico s šeststopenjsim ročnim menjalnikom. Zahvaljujoč velikemu navoru, ki je na razpolago že krepko pod 2.000 vrtljaji pospešuje dobro že z mesta, za bolj športno vožnjo pa je treba pogosto posegati po ročici menjalnika, ki ima zelo razvlečene hode, še posebej v peti in šesti prestavi. Sklopko so nekoliko omehčali, kljub temu, da pri Oplu trdijo, da je sedaj podvozje naravnano za tišjo vožnjo, pa je požiranje lukenj še vedno precej glasno. Položaj v ovinkih je suveren, voznik lahko udobje prilagaja s stikaloma (comfort in sport), volan je zelo informativen in natančen.

Country Tourer je vedno opremljena s stalnim štirikolesnim pogonom, ki deluje zelo dobro in nemoteče. Pogon je primarno usmerjen na prednji kolesi, ob najmanjši možnosti zdrsa pa se navor prerazporedi na preostali kolesi. Po potrebi na zadnjo os prenese tudi do 100 odstotkov navora. Spopadanje z blatno cesto je lahkotno in zabavno. V ekstremnih razmerah se namreč zahvaljujoč elektronski blokadi zadnjega diferenciala country tourer zanaša tudi na zadnji pogon.

Dobro tudi na asfaltu

Saša Despot