Pisali smo o spornem razpisu, ki so ga v imenu sodelujočih občin pripravili na Medobčinskem inšpektoratu Kranj pod vodstvom Mitje Heraka in njegovega namestnika Roberta Zadnika. Razpisne pogoje je pomagala pripraviti zunanja sodelovka Jana Habjan Piletič iz družbe JHP, katero ime kot avtorice se pojavlja v številnih občinskih razpisih velikih vrednosti po vsej državi, pri tem pa je standardni vzorec, da Habjan Piletičeva hkrati sedi tudi v razpisnih komisijah.
V kranjskem razpisu je bilo med pogoji nekaj zelo spornih postavk in cenovno zelo visoko ovrednotenih storitev, najbolj pa je bodel v oči pogoj, ki je uničil vso konkurenco. Določal je namreč, da se bodo morali izbrani merilniki hitrosti povsem prilegati v že obstoječa ohišja, kar pa je lahko omogočila le ena znamka merilnikov. Stacionarna ohišja za merilnike se namreč zaradi razporeditve "oken" in notranjega ožičenja ter konektorjev razlikujejo od proizvajalca do proizvajalca, predelava obstoječih škatel pa bi bila cenovno in tehnično težko upravičljiva.
Primerjali so z dodatno opremo za operacijske mize (in ne obratno)
V Kranju so se skratka lotili nakupa po načelu, da se mora veliko dražja oprema prilegati tisti, ki je nekajkrat cenejša in ki so jo vnaprej nabavili mimo vseh javnih razpisov ter s tem tlakovali pot za končnega izbranca. Po objavi našega članka so pripravljavci razpisa kar na portalu za javna naročila objavili pojasnilo takšnega pristopa s sklicevanjem na odločitev Državne revizijske komisije (DRK) iz leta 2015, ki je takrat zavrnilo predlog za revizijo neizbranega ponudnika dodatne (cenejše) opreme za obstoječe operacijske mize (dražja oprema). Ponudnik je takrat očital preferiranje pogojev v korist konkurentu, ki je bil hkrati tudi dobavitelj miz.
V Kranju odločitev iz 2015 tolmačijo takole: "Kot ugotavlja Državna revizijska komisija v izpostavljenem sklepu, naročniku pri pripravi tehničnih specifikacij, upoštevaje njegove dejanske okoliščine, da z določeno opremo, katere funkcionalnost in smotrnost uporabe je neposredno povezana s predmetom javnega naročila, že razpolaga, ni mogoče očitati diskriminatornega ravnanja in neenakopravne obravnave ponudnikov, v kolikor se zahteva kompatibilnost ponujenega blaga s to že obstoječo opremo."
DRK pa je v obrazložitvi sklepa v resnici zapisala takole: "Naročniki so v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati pogoje, ki imajo za posledico omejevanje kroga potencialnih ponudnikov za izvedbo javnega naročila oziroma njihovo razlikovanje, vendar le iz razlogov, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila in so objektivno opravičljivi [poudaril A. L.]. Navedeno pomeni, da v kolikor naročnik, ne glede na dejstvo, da določeno zahtevo morebiti lahko izpolni le določen krog potencialnih ponudnikov oziroma posamezni ponudnik zaradi določene zahteve ne more konkurirati, uspe izkazati, da so zahteve objektivno opravičljive, mu ravnanja v nasprotju z zakonom še ni mogoče očitati."
1. korak, kako do točno določenih radarjev
Sedem ustanoviteljic Medobčinskega inšpektorata Kranj (Kranj, Šenčur, Naklo, Tržič, Cerklje, Jezersko, Preddvor) se v pogodbi iz decembra leta 2015 sporazume o porazdelitvi mesečne kvote ur za meritve z že obstoječim merilnikom hitrosti v vozilu, hkrati pa tudi z bodočim radarjem, ki bo nameščen v takrat še neobstoječa stacionarna ohišja. Občina Naklo kasneje izstopi iz Medobčinskega inšpektorata (MIK), saj ni zadovoljna z vodenjem inšpektorata in posledično zanjo dogovor ne velja več.
2. korak, kako do točno določenih radarjev
Mesec kasneje, januarja leta 2016, Mestna občina Kranj (MOK) sklene s podjetjem Intermatic osemmesečno pogodbo o najemu stacionarnega merilnika hitrosti, v skupni vrednosti 19.790 evrov. Gre za vrednost, zaradi katere občini po zakonu še ni bilo treba izvesti javnega naročila temveč je lahko sklenila pogodbo s ponudnikom "po mili volji". V tem prvem obdobju so izvajali meritve hitrosti le za statistične namene.
"Odločitev za ponudnika Intermatic je sledila iz naslova kompaktibilnosti z merilnikom v lasti (mobilni v vozilu) in kompatibilnosti z obstoječo programsko opremo za obdelavo meritev hitrosti in obdelavo prekrškov, prav tako se je merilnik v vozilu izkazal za zanesljivega in učinkovitega."
Medobčinski inšpektorat Kranj pojasnjuje, zakaj so se odločili za ohišja Intermatica, kar je bila osnova za vse kasnejše dogajanje
Čeprav je bila pogodba o najemu samega merilnika sklenjena zgolj za kratkoročno obdobje pol leta, pa je kranjska občina že februarja 2016 od Intermatica za 22.350 evrov kupila štiri stacionarna ohišja, ki so narejena za radarske merilnike istega proizvajalca Jenoptik. Tudi tokrat je šel nakup mimo javnega naročila, ki zahteva vsaj dve konkurenčni ponudbi, saj je vrednost ohišij brez vključenega DDV na računu ostala le nekaj evrov pod mejo 20 tisoč.
Zakaj ravno podjetje Intermatic? "Odločitev za ponudnika Intermatic je sledila iz naslova kompaktibilnosti z merilnikom z lasti (mobilni v vozilu) in kompatibilnosti z obstoječo programsko opremo za obdelavo meritev hitrosti in obdelavo prekrškov, prav tako se je merilnik v vozilu izkazal za zanesljivega in učinkovitega," so na vprašanje Žurnala24 odgovorili na MIK.
3. korak, kako do točno določenih radarjev
Maja 2017 sledi nova pogodba z Intermaticom o najemu radarja, tokrat za šestmesečno obdobje med junijem in decembrom 2017 v višini 15.811 evrov. Na mesec to skupaj z DDV znese 2.635 evrov. Montirajo tudi nabavljena štiri ohišja (dve v Kranju, po eno v Žabnici in Mavčičah). V tem obdobju začnejo prehitri vozniki dobivati domov položnice, stanje prometne varnosti pa se na odsekih, kjer opravljajo meritve in so postavljene škatle, tudi zaradi medijskega pokrivanja precej izboljša, saj se število kršiteljev drastično zniža.
4. korak, kako do točno določenih radarjev
Še sredi leta 2017 je imela radarska ohišja le občina Kranj. Čeprav takrat še vedno ni bilo jasno, kakšne vrste merilnikov bodo po izteku pogodbe v prihodnosti uporabljali po občinah in čeprav je bil nov razpis zanje že takorekoč pred vrati, občini Tržič in Cerklje v zadnjega pol leta vseeno financirata nabavo in montažo štirih radarskih ohišij, ki ustrezajo merilniku proizvajalca Jenoptik. Gre za ohišja, ki jih brez javnega razpisa znova dobavi Intermatic in ki v Sloveniji zastopa omenjenega proizvajalca. Ohišja v občini Cerklje so na vnaprej določenih lokacijah namestili pred komaj nekaj dnevi, torej ko je bil razpis za merilnike že globoko v teku.
Čeprav smo na obe občini, Tržič in Cerklje, naslovili ločena vprašanja, zakaj so se odločili za nabavo ohišij, če ne vedo še niti tega, kakšne merilnike bodo vanj namestili, smo iz naslovov obeh občin dobili do besede isti odgovor: "Ohišja za radarske merilnike spadajo med prometno opremo, ki je last posamezne občine, kar seveda pomeni, da se tudi uporabljajo le na območju občine lastnice. Radarska ohišja so bila kupljena z namenom umirjanja hitrosti prometa, občasnih kontrol hitrosti za statistične namene in v kolikor bi bilo to potrebno, kot skrajni ukrep tudi z občasnimi kontrolami z izrekanjem predpisanih sankcij. Za ta namen smo predvidevali občasen najem radarskega merilnika."
Z besedami "v kolikor bi bilo to potrebno" je avtor besedila demantiral zapisana določila iz pogodbe o ustanovitvi MIK in pripadajočih aneksov, saj so se v njih občine podpisnice zavezale k obvezni redni mesečni uporabi merilnikov in delitvi stroškov zanje.
5. korak, kako do točno določenih radarjev
Proti koncu 2017 v Mestnem inšpektoratu, ki ga vodi Mitja Herak, nekdanji policist, v času kranjskega župana Mohorja Bogataja pa direktor mestne uprave, zaženejo postopek za dolgoročni najem dveh merilnikov hitrosti. Na sestanke celo povabijo več predstavnikov potencialnih ponudnikov. Nekateri med njimi Heraku in njegovemu pomočniku in hkrati predhodniku na položaju vodje redarstva Robertu Zadniku že takrat povedo, da so pogoji, pod katerimi nameravajo Kranjčani nabaviti merilnike, mestoma nerealni ali pa pisani zgolj na kožo dobavitelju, s katerimi je MIK že do tedaj tako plodno sodeloval.
6. korak, kako do točno določenih radarjev
Ker je vmes zaradi spremembe zakonodaje usahnil državni vir, po katerem so bile občine upravičene do sofinanciranja projektov in so tako dobivale povrnjen nazaj velik del sredstev za najem merilnikov, se na inšpektoratu odločijo, da gredo raje v nakup in ne najem merilnikov. Z aneksom pogodbe o ustanovitvi MIK februarja 2018 si šest občin ustanoviteljic na novo razdeli med seboj kvoto ur za uporabo enega merilnika za stacionarna ohišja. Občini Kranj in Cerklje pa se poleg tega odločita, da bosta zaradi večjih lastnih potreb financirali in nabavili še vsaka po en merilnik. Vse postopke v zvezi z nabavo treh merilnikov (in ohišij?) ima trdno v rokah razpisna komisija MIK, torej trio Herak - Zadnik - Habjan Piletičeva, saj po naših informacijah niso pustili zraven nikomur drugemu, kljub drugačnim željam nekaterih vpletenih občin.
V razpisne pogoje med drugim zapišejo, da morajo biti merilniki kompatibilni z obstoječimi ohišji, dobavljeni pa morajo biti v roku vsega enega meseca po sklenitvi pogodbe, kar je za opremo, ki jo proizvajalci ne izdelujejo na zalogo, zelo nenavadno. Ker smo na Žurnal24 opozorili, da pa hkrati razpis nikjer ne zahteva niti tega, da mora ponudnik ponuditi nerabljene merilnike, naknadno popravijo razpis v tej smeri.
Epilog
Do poteka roka za prijavo je na naslov kranjskega redarstva prišla le ena ponudba za dobavo in vzdrževanje radarjev v naslednjih devetih letih. Kot smo napovedovali, jo je lahko podalo le podjetje Intermatic. Ostali ponudniki tovrstne opreme, tudi tisti, ki so bili konec leta 2017 vabljeni na neformalne razgovore, so se očitno odločili, da ni vredno zapravljati časa in denarja za razpis z vnaprej določenim zmagovalcem, pa čeprav je bilo v času trajanja razpisa prek javnega portala naročil postavljenih kar nekaj pikrih vprašanj.
Dobava merilnikov bo pomenila le manjši del prihodkov izbranega naročnika, večino prihodkov iz naslova javnega denarja bo izbrani ponudnik ustvaril z devet let trajajočim vzdrževanjem in servisiranjem treh merilnikov. Če seveda morebitna revizija ne bo pokazala kršitev.
andrej.leban@zurnal24.si
lopovska posla
V Kranju se je zamenjalo nekaj županov. Prejšnji župan, ki je imel več mandatov, ni bil pošten do občanov. Najboljši je bil Perne, ki ni imel nobene packe pri svojem delu. Tudi zadnji ne blesti prav dobro. Mandate županov in… ...prikaži večn poslancev DZ bi morali omejiti na največ dva mandata, ker prihaja do izkoriščanja položaja za lastne potrebe.
Davkoplačevalci vplačujemo davke za občino, ki potem s temi sredstvi krije stroške popravil cest in ostale infrastrukture. Osebno mislim, da kaznovanje voznikov zaradi prehitre vožnje ni zadeva občine, temveč samo policije. Denar , ki ga boste zapravili za te radarje… ...prikaži več in kaznovali svoje občane, bi lahko porabili veliko koristneje. To je samo nabiralnik za višje občinske plače. Namesto tega bi raje dali del sredstev policiji za večji nadzor.