Avto
34 ogledov

Korandu zlata sredina zadostuje

Ssangyong Korando
1/17
Anže Petkovšek
V času, ko vladajo pametni telefoni z velikimi zasloni, je težko konkurirati z izdelkom, ki spominja na kakšno nokio s številčnico, pa čeprav se je z njo mogoče prav fino pogovarjati, pa še baterija zdrži cele dneve. Podobno deluje ssangyong korando.

Bilo je takrat davno, ko je bila država Slovenija še v plenicah, skovanka "športni terenec" pa še približno takšna tujka kot "pametni telefon." Takrat enkrat je ssangyong korando prve generacije že vozil po slovenskih cestah in bil zaradi svojih sposobnosti za delo na terenu kar čislan "delavec", ki so mu uporabniki tudi znali odpustiti, da je bilo potrebno pred zagonom v klanec stopiti iz avtomobila ter mu ročno priklopiti prednji pogon kar prek posebnega vzvoda na kolesih.

Ssangyongova zgodba je vmes prevozila nekaj strmih klancev, med drugim so se prav izrazito trudili, da bi izdelovali grde avtomobile v upanju, da bi jih le kdo opazil. Se spomnite actyona? Opazili smo jih, kupcev pa je bilo bolj malo.

Notranjost izpred desetletja

Z obujenim korandom tretje generacije so Korejci pred tremi leti svojo zgodbo zastavili povsem na novo, za začetek so najeli oblikovalce Giugiara, da so jim zrisali zelo korekten izdelek, medtem ko so se Korejci potrudili, da so mu vdahnili tudi dovolj suvovske vsebine, kot so uporabnost za družine in siceršnja prostornost. Z medgeneracijsko prenovo so šli še korak(ec) dlje, avtomobil je z novim prednjim delom postal še bolj postaven, nekaj so postorili tudi pri vozniških lastnostih, utišanju ropota motorja in baje pri notranjosti.

A prav na slednjo tudi poslej leti največ kritik, saj čeprav je dokaj prostorna, za neposrednima tekmecema hyundaijem ix35 ali zdajšnjo in prihodnjo kio sportage precej zaostaja po prefinjenosti in duhu časa. Če vzamemo v ozir še kakšnega konkurenta, potem preživeto obdobje avtomobilizma še bolj bije v oči.

Ssangyong korando 2,0D comfort

Motor:1.998 ccm, dizelski, 110 kW/150 KM, 360 Nm od 1.500 vrt.


Poraba na testu:6,5-7,5 litra/100 km


Zmogljivosti:180 km/h, 9,9 sek. od 0 do 100 km/h


Cena:od 23.990 evrov

AvtoTest


Motor, korektnost, uporabnost


Notranjost, nagibanje, preprost prtljažnik,

Udobje.

Pomanjkanje domišljije se vidi v zelo klasični armaturki, na kateri je tudi po prenovi še naprej veliko trdote, brezizraznih stikal in predvsem z osrednjim prikazovalnikom, ki deluje, kot da bi bili Korejci nekaj zadnjih let zaprti nekje globoko pod zemljo ter še niso utegnili v roke vzeti niti ipada prve generacije. Če ciljajo zgolj na generacijo 60+, ne bi smelo biti problema, za vse mlajše pa pristop ni pravi.

Avtu sicer prostornosti ne gre očitati, dovolj udobno odrasli sedijo tudi zadaj, prtljažnik je s 486 litri prav spodoben, ni pa kakšnega uporabnega trika z odlagališči, dvojnim dnom in podobnim.

 
Pogon.

Dvolitrski dizelski motor je ena bolj svetlih točk avtomobila. V navezi z ročnim menjalnikom, kar je verjetno daleč najbolj zaželjena kombinacija, ima 110 kilovatov in se izkaže za zelo prožnega, zato mu ne gre zameriti kakšnega dodatnega decibela ropota. Poraba se giblje okoli razumnih sedem litrov, ga pa niso ekologi nič kaj veseli, saj je še standarda euro 5, emisije CO2 na kilometer pa so 157-gramske.

 
Konkurenti.

Razred kompaktnih suvov in križancev se je zadnja leta zelo razširil. Poleg že omenjenih neposrednih korejskih konkurentov kie sportaga in hyindaija ix35 je cenovno nižje rangiran dacia duster, ki za precej manj denarja ponuja zelo dobre terenske zmogljivosti. Tu je tudi novi nissan qashqai, ki daje velik poudarek tehnološkinaprednosti in dinamični vožnji. Na zgornji strani lestvice pa so denimo toyota RAV4, mazda CX-5 ali VW tiguan, ki pa so izven korandove lige.

 
Vrednost.

Oprema je zgolj ena, kakšnih dodatkov si kupec ne more omisliti. Opremljenost je sicer korektna, enopodročna avtomatska klima, gretje sedežev, sistem za speljevanje v klanec, LED dnevne luči, bluetooth ... Dobra stran je petletna garancija, kar daje tudi vtis dolgotrajnosti vozila, tudi cena za dizla in 4x4 pogon je konkurenčna.

 

 

Korandota verjetno kupec ne nabavi, da bi z njim sproščal gore adrenalina. Tudi praksa temu pritrjuje. Volan je precej posreden, suvovskega nagibanja karoserije je veliko, podvozje deluje trdo, čeprav to pri uporabi na zahtevnih terenih ni nujno slabo.

Ssangyong Korando | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Z opcijskim štirikolesnim pogonom danes voznik nima več nikakršnih skrbi, elektronika moč med kolesi razporeja popolnoma samostojno, mogoče je zakleniti sredinski diferencial v razmerju 50:50. Začuda pa avto nima kakšnih dodatnih pomagal v smislu nadzora za spust, saj so tudi prestavna razmerja menjalnika precej klasična, prva prestava ni nič kaj posebej kratka. Menjalnik je sicer dokaj soliden.

Saj je soliden, ampak kje je dodana vrednost?

Težko je verjeti, da bo korando v prihodnje na naših cestah doživel preporod. Čeprav je povsem korekten izdelek, mu manjka potrebna karizma, kakšna posebnost, ki jo večina tekmecev nima ali pa da bi vsaj glede notranjosti izpričeval več sodobnega, tehnološkega duha. Tako pa ostaja nekje v povprečju, kar v ostri konkurenci ni ravno spodbuda pri iskanju kupcev.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.