Komu se za avto sploh izplača imeti kasko

Kaskozavarovanje je smiselno za nova in dražja vozila, pravijo pri zavarovalnici Generali, kljub temu pa v zadnjih letih opažajo povečanje števila tovrstnih zavarovanj starejših vozil, saj je zaradi krize vse več lizingov vozil.

Meja pri šestih letih

Že štiri leta staro vozilo lahko v povprečju izgubi več kot pol novonabavne vrednosti, opozarjajo. Do katere starosti vozila je smiseln kasko?

Priporočljiv je do petega leta starosti vozila, sklene pa se lahko do osmega leta starosti vozila, pravijo pri zavarovalnici Grawe, kjer kasko priporočajo za nova ali službena vozila; vozila, ki so kupljena na lizing, pa morajo tako ali tako imeti kasko.

Na Zavarovalnici Maribor pravijo, da kasko svetujejo vsaj prva tri leta, vozila, pri katerih se lastniki ne odločajo več za kasko, pa so starejša od šestih ali sedmih let in vredna manj kot deset tisoč evrov.

“Pri polnem kasku se je meja postavila nekje pri osmih letih; le redki se odločajo za kasko vozila, starega 12 let in več,” pravijo pri Generaliju.

Osem let je meja tudi zato, ker banke in lizinške hiše ponujajo financiranje nakupa avta za največ osem let, ko se izteče kredit ali lizing, pa tudi zahteve po kasku ni več.

Bi lahko kupili novega?

Ključno vprašanje pri odločitvi je, ali lahko brez večjih težav prenesete izgubo svojega vozila, bodisi zaradi tatvine ali prometne nesreče, ki bi jo povzročili sami in zaradi katere bi bilo vozilo zelo poškodovano, nevozno ali celo uničeno, poudarjajo pri Zavarovalnici Maribor.

Pri Zavarovalnici Triglav pravijo, da točka preloma, pri kateri se kasko ne bi več izplačal, ne obstaja, in da mora vsak sam razmisliti, koliko bi izguba ali poškodovanje vozila ogrozila njegov finančni položaj.

Cenejše od popravila

“Vozilo z leti izgublja svojo vrednost, toda ker stroški popravil za manjše škode ostajajo razmeroma visoki, je kasko še vedno cenejši od popravil,” pravi Edi Glavič, vodja avtomobilskih zavarovanj pri Adriaticu Slovenici. “Razmislek, ali ne potrebujemo kaska, je smiseln šele, ko ocenimo, da je vrednost vozila manjša od morebitnih stroškov popravila, to pa je takrat, ko je naš avtomobil že krepko v letih,” pravi Glavič.

Servisirajo se praske

Pri Zavarovalnici Maribor opažajo, da ljudje zaradi krize izbirajo kritje manj rizikov ali pa višjo odbitno franšizo (znesek, ki ga ob morebitni škodi poravnaš sam, op. a.), kar oboje poceni zavarovanje. Na Zavarovalnici Triglav ugotavljajo, da ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami veliko kaskozavarovanj, saj je osebni avtomobil pri nas še vedno eden izmed statusnih simbolov. “Lastniki vozil so bolj kot v drugih državah še vedno občutljivi na najmanjše poškodbe,” pravijo pri Triglavu. Pričakujejo sicer, da se bo vozni park zaradi krize postaral in da bo zato tudi manj kaskozavarovanj. Pri Adriaticu Slovenici pravijo, da je na trgu rast tovrstnih zavarovanj upočasnjena, premije za obvezno zavarovanje pa zaradi krize in konkurenčnega boja med zavarovalnicami 
padajo.

Zaračunajo kot za nov avto, dobiš odškodnino za starega

Paradoks. “Zakaj zavarovalnice ceno zavarovanja določajo na podlagi cene novega vozila, če pa imaš totalko, ti ne vrnejo zneska vrednosti novega vozila, ampak starega?” sprašuje naš bralec. Pri zavarovalnici Grawe pojasnjujejo, da se ob morebitni škodi v avto vgrajujejo novi in ne stari nadomestni deli; podobno odgovarjajo pri drugih zavarovalnicah. Izrabljenost vozila se upošteva le pri odškodnini za krajo ali totalko, ki ju je le odstotek ali dva, pri vseh preostalih poškodbah pa ne, pravijo pri Zavarovalnici Maribor. Če je to ekonomsko sprejemljivo, zavarovalnica škodo nadomesti s popravilom, sicer pa oceni vrednost razbitine in izplača nadomestilo škode. Če se zdi komu odškodnina ob morebitni totalni škodi prenizka, ne more zahtevati drugega vozila (istega letnika s podobnim številom prevoženih kilometrov). Pri Zavarovalnici Maribor lahko sicer poskrbijo za prodajo razbitine na dražbi, vendar le za avte, mlajše od 
štirih let.

Manj tvegani so podeželje in avtomobili, ki so garažirani

Pri Triglavu so našteli dejavnike, ki naj poleg vrednosti in starosti vozila vplivajo na odločitev o potrebnih zavarovalnih kritjih:

– prevoženi kilometri (vozilo je veliko v prometu);

– garaža (vozilo ni ves dan izpostavljeno naravnim nesrečam, manj izpostavljeni kraji);

– vozilo se vozi pretežno po večjih mestih (statistično se tam zgodi največ nesreč);

– vozilo je ves dan po različnih parkiriščih (tedaj je večja verjetnost manjših poškodb drugih vozil in tatvin oziroma vlomov).

SVETUJEMO

Povprečna kaskoškoda je višja od povprečne plače

Škoda več kot plača. Poleg starosti in vrednosti avtomobila je pri odločitvi, ali naj kasko sklenemo ali ne, smiselno upoštevati osebne dohodke, pravijo pri Generaliju, kjer je bil lani povprečen znesek škode iz polnega kaska 1.360 evrov, kar je več od povprečne plače. Povprečna škoda iz delnega kaska je bila 456 evrov, kar je približno pol povprečne plače.

Polovica še kasko. Pri njih je tretjina strank, ki so imele obvezno zavarovanje, sklenila tudi polni kasko, polovica pa vsaj delnega.

Statistika. “Statistično gledano bo škodo doživel le vsak 20. voznik,” je pred časom povedal Marko Štokelj, odgovoren za razvoj spletne zavarovalnice Wiz.si.

Vprašajte, kolikšna bi bila odškodnina pri totalki

Ocena. Vrednost avtomobila se spreminja in ocena na dan totalne škode je odvisna od prevoženih kilometrov, starosti in stanja avtomobila, pravijo pri zavarovalnici Grawe. Pri Triglavu dodajajo, da je vnaprej težko določiti že vrednost nepoškodovanega vozila, če pa se zgodi totalka, del vrednosti predstavlja tudi razbitina.

Okvirne cenitve sicer pripravlja Eurotax. Na Zavarovalnici Maribor pravijo, da mora biti ob sklenitvi na voljo podatek o morebitni odškodnini pri totalki, saj to vpliva na odločitev o sklenitvi kaska; tudi pri Generaliju pravijo, da podatek dobi vsak, ki to želi.