Leta 2013 se je Slovenija vpisala na evropski zemljevid polnilnic vodika za pogon vozil, saj sta Petrol in Center odličnosti nizkoogljične tehnologije (CO NOT) skupaj s partnerji v Lescah odprla prvo polnilno postajo pri nas in takrat šele 53. v Evropi.
"Vodik je zaradi svoje čistosti in dostopnosti prav gotovo gorivo prihodnosti, tokrat pa smo za spremembo mi tisti, ki smo prehiteli avtomobilsko industrijo," so povedali na otvoritvi pred devetimi leti. Polnilnica je bila sprva mišljena bolj kot ne testna postaja za nadaljnji razvoj vodikovega pogona, saj so bila pred desetletjem v evropskem okviru vozila na gorivne celice ali pa zgolj predelana na uporabo vodika še velika redkost. So pa največji avtomobilski proizvajalci že takrat za naslednji dve leti napovedali serijske modele. Toyota in Hyundai sta za kratek čas v Slovenijo celo pripeljala vozili na vodik, ki pa ju nismo mogli polniti na omejeni vodikovi postaji, saj ni bila primerna za polnjenje osebnih avtomobilov.
Testni vodikov avtobus na progi LPP
Desetletje kasneje vodikovih avtomobilov na cesti v Sloveniji še ne videvamo, je pa v tednu mobilnosti na ljubljanskih mestnih ulicah avtobus, ki bo prihodnjih 14 dni vozil v okviru Ljubljanskega potniškega prometa na progi številka 2 v Ljubljani. Kot so nam razložili na posebnem dogodku v Ljubljani, na katerem so sodelovali predstavniki Toyote, Caetana, Messerja, Energetike Ljubljana in Ljubljanskega potniškega prometa, se prav takih ali podobnih avtobusov na gorivne celice, ki sta jih skupaj razvila Toyota in Caetano, po svetu vozi že 70, večina v Evropi. Vodja Toyote v Sloveniji Yosuke Arai je dejal, da pri Toyoti že 20 let verjamejo v pogon na gorivne celice in vodik pri njih ni več tabu tema. Pravi, da ne gre več za testno fazo, saj taki avtobusi, povsem brez emisij, v rednem prometu že prevažajo potnike. Zdaj je na vrsti masovna proizvodnja vodikovih vozil.
Dražji od električnih, a bolj uporabni v vseh razmerah
Vodikovi avtobusi so trenutno sicer dvakrat dražji od dizlov in tudi 20 odstotkov dražji od 100-odstotno električnih avtobusov, vendar pa za razliko od tistih na plin, ki vozijo po Ljubljani, ne ustvarjajo nikakršnega ogljičnega odtisa. Hkrati je doseg z enim polnjenjem (okoli 450 kilometrov) precej večji od električnih avtobusov, ki so jih preizkušali v LPP in v optimalnih pogojih prevozijo nekaj več kot 250 kilometrov, pri temperaturah pod lediščem pa se je v praksi doseg prepolovil. Povprečen avtobus mestnega LPP na dan prevozi okoli 165 kilometrov, tisti na daljših linijah pa tudi več kot 300.
Janković želel kar na novinarski konferenci kupiti avtobus
To je na dogodku poudaril tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki pravi, da v Ljubljani mislijo resno z javnim prometom na vodik in imajo za prihodnje s tem brezemisijskim energentom velike načrte. "Ta avtobus bomo danes kupili. Ne bodo ga odpeljali iz Ljubljane. Ta trenutek naj pripravijo pogodbo, pripravljen sem zanj odšteti 250 tisoč evrov," je ob trditvi, da misli resno, dejal župan Janković in dodal, da je tehnologijo dobro spoznal in da ima Ljubljana v načrtu samosokrbo z vodikom. Želijo jo proizvajati kar na Ljubljanici z elektrolizo iz vode. Pravi, da se na področju energetike dogaja vojno dobičkarstvo, ki ga ne namerava podpirati in da želi biti Ljubljana v javnem prometu, naj bo to na cesti ali po vodi, do leta 2030 ogljično nevtralna in samooskrbna z energijo. Predstavnik Caetana je sicer dejal, da vodikov avtobus, odvisno od opreme in različice stane okoli 600 tisoč evrov, lahko več, lahko pa tudi precej manj. Zato je velika verjetnost, da je ponudba Jankoviča v višini 250 tisoč evrov precej utopična.
Mobilna polnilna postaja
Za potrebe mobilnosti vodikovega avtobusa, ki vozi po Ljubljani, so na parkirišču ljubljanske Energetike postavili prenosno polnilno vodikovo postajo in rezervoar s 300 kilogrami vodika, ki ga pridobivajo na Madžarskem. Vodikova polnilna postaja stane sicer okoli milijon in pol evrov, polnjenje pa izvaja za to usposobljeno osebje. Če bi LPP postavil vodikovo polnilnico v Ljubljani bi na njej, po zgledu na polnilnico na stisnjen zemeljski plin, lahko polnili tudi vodikove električne avtomobile, ne le avtobuse in tovornjake. Le, da se vodikovi avtomobili polnijo pri tlaku 700 barov, kar je enkrat več, kot je to primer pri avtobusih.
Prihodnost je v vozilih na baterijo, veliko bolj varno in veliko ceneje
kaj bo dal svoj denar?
Vodikova bomba ;)