Kolikokrat se je avensis v desetih poskusih zaustavil sam?

Raztresenih voznikov je zaradi stresa in hitrega tempa življenja na cestah vse več. Prav zato se tudi potrošniki vedno bolj zavzemajo za napredne sisteme za pomoč voznikom, ki v zadnjih letih postajajo del ponudbe večine proizvajalcev vozil. In to ne le najdražjih, sistemi se selijo tudi v najmanjša vozila.

Eden od naprednih asistenčnih sistemov, ki ga tudi strokovnjaki za varno vožnjo še posebej izpostavljajo kot pomemben mejnik za varnost v prometu, je sistem za zaznavanje nevarnosti trčenja in samodejnega zaviranja v sili.

Sistem preprečil 38 odstotkov naletov od zadaj

Kako pomemben je sistem za samodejno zaviranje, opozarjajo tako v ZDA, kot v Evropi in Avstraliji. V raziskavi ameriškega Inštituta za varnost v cestnem prometu (IIHS) je od 20 do 50 odstotkov voznikov (odvisno od tipa vozila) pritrdilo, da jim je omenjeni sistem pomagal, da niso bili udeleženi v nesreči. Pozitivne učinke sistema navaja tudi evropska neodvisna organizacija za teste trčenj Euro NCAP. Ta je ob podpori avstralske sestrske organizacije ANCAP objavila študijo, ki dokazuje, da so bila vozila, opremljena s sistemom samodejnega zaviranja pri nizkih hitrostih, udeležena v 38 odstotkih manj prometnih nesreč z naletom od zadaj, kot tista vozila, ki tega sistema niso imela.

Kamera in lidar zaznavata ovire na cesti

V našem preizkusu smo preizkusili tehnologijo, vgrajeno v toyoto avensis, ki je pretekli teden prejela najvišjo oceno za varnost na testih Euro NCAP, tudi na račun vgrajenih varnostnih pomagal, ki jih Toyota združuje pod kratico TSS (Toyota safety assist).

Tehnologija deluje s pomočjo senzorjev, oziroma dveh tipal, vgrajenih v ohišje na notranji strani vetrobranskega stekla. Eno tipalo je mono kamera. Njena funkcija je prepoznavanje objekta. Programska enota je nastavljena tako, da zaznava obliko objektov pred seboj. Zna ločiti med hišo in avtomobilom. Na osnovi prepoznavanja oblike objekta kamera definira približno oddaljenost, ne pa natančno. Toyotin tehnični strokovnjak Sandi Štukelj namreč pojasnjuje, da izraz mono kamera pomeni podobno, kot če bi gledali z enim očesom. Takrat nimamo občutka za globino. Kamera zaznava objekte od 50 do 100 metrov pred vozilom.

Drugo tipalo je lidar, oziroma sistem prepoznavanja razdalje s pomočjo žarčnih meritev, ki deluje po podobnem principu kot laserski policijski merilniki. Njegova funkcija je natančno merjenje razdalje med našim vozilom in oviro oziroma avtomobilom pred nami, ter preprečevanje trka v oviro ali zmanjšanje posledic trka. Najbolj učinkovito sistem deluje, ko oba senzorja zaznavata oviro na enak način, to je pri nižjih hitrostih. V primeru lidarja to pomeni razdaljo 10 do 15 metrov.

Sistem zna samodejno zavirati pri hitrostih med 10 do 80 km/h, pri Toyoti pa zagotavljajo, da se vozilo samodejno zaustavi do hitrostih 30 km/h, pri višjih hitrostih sistem zavira in ublaži posledice nesreče. Pot zaustavitve je odvisna tudi od pogojev na cesti (dež, sneg, poledica) in stanja obrabljenosti pnevmatik. Sistem deluje povsem samodejno, sicer ga je možno med vožnjo s pritiskom na stikalo tudi izklopiti, a se bo vsakič, ko na novo zaženemo vozilo, sam vklopil.

Test s pomočjo stoječe ovire

Sistem smo preizkusili še v praksi na poligonu varne vožnje, v prisotnosti inštruktorja varne vožnje. Pri tem smo uporabili posebno napravo, ki so jo je v namen testiranja odobrili pri Toyoti in predstavlja nepremično oviro, v našem primeru vozilo. Če bi test naredili z veliko kartonasto škatlo, učinek ne bi bil 100-odstotno zagotovljen, pojasnjuje Štukelj: "Lidar senzor meri odboj valovanja od objekta. Odvisno od strukture objekta, njegove gostote in kota merjenja je lahko odboj drugače sprejet. Podatki so lahko zato tudi nenatančni. Da ne bi imela vsaka država svojo kocko iz različnih materialov, je Toyota naredila takšno, da v vseh državah zagotovi enake pogoje testiranja sistema,“ pojasnjuje Štukelj.

Na testu z modelom toyota avensis sem omejevalnik hitrosti nastavili na hitrost 30 km/h in zapeljali proti stoječi oviri. Zavore se nisem dotikal, roke sem imel na volanu. Ko je sistem zaznal, da ne bom zaviral, me je na to opozoril z zvočnim signalom (piskom) in hkrati še z vizualnim signalom, rdečim opozorilom z napisom "zaviraj" na digitalnem zaslonu med merilniki. Ker tudi na obe opozorili nisem zavrl avtomobila, je sistem v avensisu to storil sam. Kljub hitrosti 30 km/h se je še pravočasno ustavil pred oviro.

Vajo smo ponovili desetkrat, sistem pa je v vseh desetih poizkusih delo opravil stoodstotno. To je dokaz, da tehnika res deluje in je zmožna preprečiti nalet v vozilo od zadaj, če je voznik nezbran. "V osnovi tem sistemom pravimo podporni sistemi, ki ne nadomeščajo voznika, ampak mu zgolj pomagajo v kritičnih situacijah.“

O sistemu za samodejno zaviranje v sili smo povprašali priznana slovenska inštruktorja varne vožnje.

Boštjan Paušer (inštruktor varne vožnje pri izobraževalni organizaciji B&B).

Ti varnostni sistemi naj bi preprečevali prometne nesreče predvsem v situacijah, ko voznik za trenutek ni pozoren na dogajanje pred njim – to pa se zgodi vsakemu vozniku, zato so z vidika prometne varnosti zelo dobrodošli. Na žalost pa je večina voznikov, ko se odločajo, ali bi ga doplačali, mnenja, da ga ne potrebujejo. Gre za zelo podobno situacijo, kot se je pred leti dogajala s sistemom ESP – vozniki so takrat govorili, da oni pa že ne vozijo tako 'divje, hitro ali športno', da bi ta sistem potrebovali. Zato se večina zanj ni odločila, dokler ta ni bil že del serijske opreme vozil ali vključen v kak paket. Evropa je kasneje to elegantno rešila, s tem da je njegovo vgradnjo zahtevala za vsa vozila in podobno bi lahko storila tudi pri sistemih za samodejno zaviranje – nenazadnje so te sisteme že predpisali za tovorna vozila in avtobuse. Do takrat pa bo verjetno za veliko večino to le ena izmed (pre)dragih postavk na seznamu dodatne opreme, ki je pri nakupu ne bodo obkljukali.

Andrej Brglez (avtor oddaje Avtomobilnost in inštruktor varne vožnje)

Sistem samodejnega zaviranja v sili je eden izmed tistih, ki bo močno pripomogel k doseganju boljših rezultatov v prometni varnosti in to v zelo različnih primerni vozniških situacij, pri različnih hitrostih in na različnih cestah (hitrih, lokalnih, mestnih ipd.). Lahko pa tudi vidimo, da so tokrat vzeli svojo vlogo v prometni varnosti proizvajalci avtomobilov še precej bolj intenzivno kot v nekaterih preteklih primerih, saj je sistem vse pogosteje moč najti tudi  v spisku serijske opreme. Slednje je v pomoč Evropski komisiji pri hitrejšem odločanju o tem, da postane ta sistem obvezen v vseh avtomobilih, ki so na prodaj v Evropi. Prepričan sem, da se bo to zgodilo. Upam samo, da se bo veliko hitreje, kot se je v primeru sistemov ABS ali ESC.