Pred 10 leti je takratni Simobil slovenskim uporabnikom ponudil veliko novost. To je bil sicer čas, ko so bile prenosne navigacijske naprave ("garmini") v polnem zamahu.
Si.Navigator je bila storitev, ki so jo opisovali kot "natančen satelitski GPS sistem za mobilne telefone". V paketu so bili mobilniki in ločeno tudi zunanja GPS antena, ob naročilu pa je uporabnik dobil dostop do "dinamičnih zemljevidov" v oblaku, ki so se nalagali na telefon prek GPRS prenosa podatkov. Ta prenos so seveda zaračunavali posebej.
Kot so v promocijskem besedilu pred desetletjem oglaševali pri operaterju, je Si.Navigator omogočal še večjo varnost zavoljo "preprostega načina vodenja s puščicami, kristalno čistega glasa in natančnih navodil". Poleg "podrobnih" zemljevidov Slovenije so bili na razpolago še zemljevidi 20 evropskih držav, ZDA in Kanade.
Antena stala toliko, kot danes spodoben pametni telefon
Še pogled na takratne cene (storitev je bila uvedena tik pred uvedbo evra 1. januarja 2007): Si.Navigator skupaj s telefonom in GPS anteno je stal 40 tisoč tolarjev (166 evrov), če ste si zažleli nokio 6630, in 30 tisoč tolarjev (125 evrov) za nokio 3230. Nato je bilo potrebno na mesec poleg klasične plačati še dodatno naročnino v višini 1.250 tolarjev (dobrih 5 evrov), prenos podatkov pa ni bil vključen in se je obračunaval posebej.
GPS anteno je lahko imetnik ustreznega telefona (poganjati ga je moral operacijski sistem Symbian s podporo za Javo, o iOS ali Androidu seveda še ni bilo ne duha ne sluha) kupil tudi ločeno. Stala je nič manj kot 20 "jurjev" (83 evrov).
V dobrem letu ali dveh se je vse postavilo na glavo
V tistem času je bila GPS tehnologija v času silovitega razvoja, že leta 2004 pa je Mitac Mio kot prvi na svetu predstavil žepni računalnik (pocketPC) z vgrajenim GPS modulom. Do navigacijskih podatkov na telefonu je bilo mogoče z ustrezno anteno dostopati tudi mimo servisov, kot je bil Si.Navigator.
Ker je cena teh komponent v naslednjih letih strmoglavila, postajale pa so vse manjše, so jih pričeli proizvajalci kmalu množično vgrajevati v prenosne naprave. Pravi razmah pa se je zgodil s pametnimi telefoni z zasloni na dotik (uradni začetnik iphone 2G iz leta 2007, čeprav še ni imel vgrajene GPS antene), vzporedno je padala cena prenosa podatkov ter naraščala hitrost. Navigacija na današnjih mobilnikih lahko izkorišča tako najnovejšo kartografijo kot tudi podatke o prometu v živo. Hkrati se mobilniki zanašajo na tehnologijo A-GPS, ki za hitrejši začetek delovanja in podporo ob slabem satelitskem signalu uporablja lociranje na osnovi baznih postaj.
Oboje servira uporabniku v obliki, ki si jo pred desetletjem ne bi mogli predstavljati niti v sanjah, čeprav nam je danes samoumevna.
dezurni@zurnal24.si
