Koliko jih bo na cestah umrlo letos?

Na Agenciji za varnost v prometu so skupaj s policijo predstavili prvo analizo varnosti v prometu v 2015. V primerjavi z letom 2014, ki velja za najvarnejše leto doslej, se je prometna varnost poslabšala, še posebej pri smrtnih žrtvah, kjer je stanje slabše za 10 odstotkov. Skupno je umrlo 120 ljudi (leto prej 108), več je bilo tudi težje in lažje poškodovanih. Slovenija tako ni dosegla cilja iz nacionalnega programa za varnost, po katerem naj bi leta 2015 umrlo največ 115 ljudi. 

Zdrsnila je tudi na evropski lestvici primerjav. Če je bila lani med najbolj pohvaljenimi državami za napredek, letos temu gotovo ne bo tako. Naša država je precej zdrsnila s povprečjem 58 mrtvih na milijon prebivalcev, medtem ko je varnostna slika na ravni EU ostala na približno enaki ravni. 

Ivan Kapun iz policije je kot podatek izboljšanja varnosti izpostavil, da so lani vseeno obravnavali manj nesreč, medtem ko je direktor agencije Igor Velov za tako hudo poslabšanje okrivil predvsem dogajanje v marcu in še posebej juliju, ko je umrlo kar 26 oseb. Na drugi strani je bilo v letu 2015 po njegovih besedah sedem mesecev takšnih, ki so bili statistično najbolj varni v zadnjih petih letih, še posebej je po varnosti izstopala jesen.

Telefon stran med vožnjo, opazovali vas bodo tudi redarji!

Pristojni napovedujejo konkretne ukrepe, s katerimi nameravajo letos slovenske ceste obdržati znotraj načrtov, in naj bi na njih umrlo največ 102 do 114 udeležencev. Resolucija o nacionalnem programu prometne varnosti sicer predvideva največ 109 umrlih. 

Eden od glavnih ukrepov za izboljšano varnost bodo nove preventivne akcije, med katerimi se prva že začenja in sicer bodo policisti ob sodelovanju z redarskimi službami ves januar po vsej državi posebno pozornost namenili prepovedani uporabi telefonov za volanom.

Kapun sicer sam priznava, da bodo zaradi policijske stavke rezultati takšne akcije lahko manjši od željenih, saj bodo usmeritve nadrejenih eno, izvedba na terenu pa lahko nekaj drugega in jo bodo verjetno številni kršitelji odnesli le z opozorilom. "Kaj bo počel policist na terenu, mu bodo verjetno povedali pri sindikatu.", je dodal. Želijo pa si predvsem zavedanja javnosti, kako škodljiva je ta praksa.

Dejstvo je sicer, da niti policija niti agencija nimata podatkov, pri koliko minulih nesrečah je bila posredi uporaba mobilnika, čeprav študije iz tujine opozarjajo na alarmantno stopnjo povezanosti.

Nad prehitre voznike z novo taktiko radarjev

Zanimive so tudi tehnične novosti, s katerimi bo policija letos podrobneje nadzirala promet in sicer bodo imeli na razpolago 3.000 novih hitrih testerjev na droge. Jemanje sline med prometno kontrolo bo tako nekaj običajnega. 

Pospešeno bodo uporabljali nove naprave za merjenje varnostne razdalje, pričakujejo tudi nova vozila, nabaviti nameravajo večje število stacionarnih radarjev in škatel zanje, dopolnili bodo tudi taktiko in jih postavljali tudi na mesta, kjer so bili doslej prehitri vozniki "varni", denimo na ovinke.

Proti goljufanju tovornjakarjev nastopajo z novo računalniško opremo za nadzor tahografov in tehtnico. Izboljšujejo tudi opremo za pregled kraja prometnih nesreč, pri čemer bo največja pridobitev posebna naprava - t. i. skener, ki bo lahko na en mah poskeniral prizorišče nesreče, tako da policistom ne bo več potrebno opravljati več zamudnega risanja in ročnih meritev. A za zdaj bodo imeli na voljo le eno napravo. "Cena skenerja je takšna, da kaj več ta hip ni mogoče," pojasnjuje Kapun. 

Cestarji veliko bolj na tapeti

Precejšnja novost se obeta tudi pri ugotavljanju, v kolikšni meri je k hudim posledicam neke nesreče botrovalo slabo cestišče. Na pobudo agencije bodo namreč v preiskavo hudih nesreč odslej praktično vedno vključili posebej izurjene presojevalce cest, ki so sicer trenutno obvezni pri obravnavi dogodkov na avtocesti, odslej pa bodo poleg tudi pri preiskavi okoliščin nesreč na glavnih in lokalnih cestah.

"Policist ni strokovnjak za gradnjo," pojasnjuje Kapun slabosti sedanjega stanja, ko se je velikokrat zgolj na podlagi ocene policista preverilo, ali je cestišče in njegova okolica primerno vzdrževana. "Včasih za preprečitev hude nesreče lahko pomaga že nižje obrezana živa meja."

Posledično je bilo proti odgovornim za vzdrževanje cest sproženih le malo postopkov. 

Zakonodaja bo ostrejša do "brezmejnega" izpita

Direktor agencije Igor Velov je za Žurnal24 napovedal še, da bodo v prihodnje veliko pozornosti namenili starejšim voznikom, pri čemer napoveduje "mehke ukrepe" v smer, da bi izza volana spravili tiste, ki za vožnjo niso več sposobni.

Prav tako si prizadevajo, da bi vpeljali obvezen tečaj varne vožnje po opravljenem izpitu tudi za motoriste, saj sedaj velja, da je dovolj že tečaj za osebni avto.

AMZS: Čas za prevetritev!

V odziv na današnjo predstavitev stanja v prometu so se javili tudi pri organizaciji AMZS. Jure Kostanjšek, sekretar za preventivo, je lansko prometno statistiko označil za slabo, saj je očitno, da je prišlo do prekinitve ugodnih trendov izboljševanja. Zato je prepričan, da bi morale vse državne inštitucije, katerim je poverjena skrb za prometno varnost, preveriti, kaj je bilo doslej storjenega prav in kje so nujno potrebni popravki delovanja. Ob tem spominja, da je za nami že tretjina nacionalnega programa, ki se izteče leta 2022.

"Na vseh teh tiskovnih konferencah slišimo premalo konkretnih predlogov in idej," je prepričan, hkrati pa dvomi, da bo v takšnih razmerah leto 2016 bistveno varnejše kot 2015. Izpostavlja, da je Slovenija še brez nacionalnega programa za obnovo cest, na drugi strani pa se zaradi boljše gospodarske dejavnosti in nizkih cen nafte lahko pričakuje le še povečanje prometa.

andrej.leban@zurnal24.si