Na področju otroških sedežev razvoj teži k temu, da bi bilo čim manj možnosti človeških napak, a če pripenjanje opravimo površno ali neustrezno, je tveganje, da bi v primeru trka prišlo do poškodb, večje.
Veliko otroških sedežev ima senzor, ki pokaže, ali je otrok pravilno pripet. "Senzor deluje samo takrat, ko je otrok brez zgornjih oblačil. Če ima zgornja oblačila, senzor ne more pokazati, ali je otrok pravilno pripet," opozarja inštruktor AMZS Manuel Pungartnik. "Izredno pomembno je, da otrok nima na sebi odvečnih oblačil. Če jih ima, bo telo v primeru trka zanihalo." Pungartnik poudarja, da je treba preveriti, kako je otrok pripet, da je varnostni pas pravilno nastavljen čez otroka in da je tudi zategnjen. Že najmanjše odstopanje od pravilne namestitve pomeni, da pas ne bo opravil svoje funkcije.
Pri pripenjanju se držimo pravila enega prsta. "Vaše vodilo naj bo palec. Ko je otrok pripet v sedežu in je pas zategnjen, mora iti med ramo in pas en palec. Isto velja na zaponki. Vse, kar je več, pomeni nihanje v primeru trka, kar pomeni, da so poškodbe v primeru trka večje, kar na otroke lahko še veliko bolj vpliva," opozarja.
"Največji problem pri sedežih je, da pozabljamo na višino hrbtnega dela. Glava in hrbtni del otroškega sedeža naj bosta v isti višini. Tako bo varnostni pas lepo potekal čez otroka," opozarja Pungartnik. Odsvetuje uporabo zgolj jahačev. "Z njimi sicer dobimo višino, a izgubimo najpomembnejši del, ki je bočna opora oziroma kako bo otrok sedel. Na daljših vožnjah otrok, če zaspi, zleze na stran, pade v kepo in v takem položaju varnostni pas v kritični situaciji opraviti svoje naloge," pojasnjuje.
Kdaj dovoliti otroku, da se sam pripne?
Pungartnik pravi, da ni pomembna starost. "Bolj pomembno je, da preverimo, kako se je otrok pripel. Otrok bo tako samostojen, poleg tega pa se mu bo zdelo dobro, da to lahko sam stori. Nikakor pa ne smejo tega početi sami, ne da bi starši vse skupaj še preverili."
Po zakonu morajo otroci avtosedeže uporabljati do višine 150 centimetrov. "Včasih se nam mudi, da bi jih iz sedežev prestavili prej, češ da ne more tam notri sedeti. Težava je v tem, da varnostni pas ne poteka pravilno, če ne sedi v takem sedežu. Če gre varnostni pas preblizu vratu, lahko povzroči telesne poškodbe, namesto da bi varoval."
Največ napak na običajnih relacijah
Napake se nam najpogosteje primerijo pri vsakdanjih opravilih na relacijah, ki jih prevozimo vsak dan, dom – vrtec, dom – šola, dom – trgovina. Statistično dokazano je, da se največ prometnih nesreč zgodi prav v domačem okolju, pravi Pungartnik. Obenem pa dodaja, da so varnostni pasovi namenjeni za varovanje pri nižjih hitrostih. "Ironično bi bilo razmišljati, da nas bo varnostni pas obvaroval večjih poškodb pri 130 kilometrih na uro. Pri 50 kilometrih na uro pa bo, če pravilno sedimo in smo pravilno pripeti, to funkcijo opravil," še dodaja.
