Kaj o dizajnu novih avtomobilov meni neodvisni oblikovalec?

V zadnjih tednih je bilo na spletu lansiranih nekaj modelov novih generacij, o katerih se je na glas govorilo že veliko časa. Tu predvsem mislim na renaulta talismana in alfo romeo giulio. Kako bi glede na prve uradne fotografije pokomentirali dizajn omenjenih dveh modelov. Gre za revolucijo, ali pač ne?
Težko bi uporabil tako močno besedo, ker si jo predstavljam pri prelomnem oblikovalskem dosežku, kar pa noben od omenjenih avtomobilov ni. Po drugi strani je preskok s predhodnih modelov večji kot smo ga vajeni pri germanskih znamkah z blago evolucijo oblike. Na primer pri Audiju in Volkswagnu. Renault je bolj nagnjen k eksperimentom, a treba je upoštevati, da talisman ni samo naslednik lagune, ampak tudi večje in bolj zadržane limuzine latitude. Torej so kombinirali značilnosti obeh modelov. Če bi ne bilo espaca, bi deloval kot tujec v Renaultovi paleti, saj je zelo umirjeno eleganten in na celotni obliki so drzna poteza predvsem prednje dnevne luči.

Alfa Romeo je klasična znamka in sinonim za brezčasno lep dizajn. Zato so pričakovanja pri novih modelih vedno velika. A časovni razmik od alfe 159 do giulie je dovolj velik, da ni bilo pričakovati podobne oblike. Še posebej, ker je bila 159 zelo linearna, medtem ko se nove alfe vračajo k oblinam. Upal sem, da bodo z ostrimi loki na blatnikih in z zadnjimi lučmi nadaljevali slog giuliette, a tudi brez tega je giulia atraktivna in dovolj prepoznavna. Res je, da sem tako pri talismanu kot pri giulii pričakoval več drznosti, a razumem dejstvo je, da se v višjem cenovnem razredu dobro prodajajo avtomobili, ki ne delajo presenetljivih oblikovnih premikov. Zato bi rekel, da so se pri Renaultu in Alfa Romeu ob dizajnu odločili za "varno" pot.

Za oba modela so ob prvih komentarjih po predstavitvi uradnih fotografij v različnih svetovnih medijih zapisali, da sta padla pod germanski vpliv oblikovanja, kjer so v ospredju močne, stroge linije, ki so hkrati zelo preproste, minimalistične. Se strinjate?
Na kratko: ne! Če posplošujemo lastnosti, potem je potrebno povedati, da bi za oba romanska naroda, ki sta glede umetnosti in estetskega življenjskega sloga že od nekdaj krepko pred Germani, kopiranje le teh pomenilo nazadovanje. Predvidevam, da so bili to površni komentarji oseb, ki ne spremljajo avtomobilskega oblikovanja enako zavzeto za vse znamke.

• Vse novosti Frankfurta. Le KLIK stran.

Možgani si včasih stvari zapomnijo precej posplošeno in vtis ni realen. Pomaga lahko primerjanje fotografij z enakimi koti avtomobilov, čeprav tudi barve ter osvetlitev (studijske sence, narava ali arhitektura) vplivajo na dojemanje oblike in vtis. Poudariti je treba, da se skozi zgodovino menjavajo obdobja bolj oblih in bolj ostrih dizajnov, avtomobili pa se ne razvijejo v nekaj tednih, da bi lahko kopirali model, ki je prišel na trg nekaj mescev prej. Minimalizem je širok pojem, ki zagovarja "manj je več". Ne pomeni zgolj ravnih linij, čeprav v arhitekturi in pohištvu zgleda predvsem tako. Minimalizem je lahko lep, če je uravnotežen in dovoli izstopati kakšnemu lepemu detajlu. Brez tega lahko izpade kot  polizdelek – hladno in dolgočasno.

Če kdo zna z minimalnim številom uravnoteženih potez narediti lepo obliko je to ravno Alfa Romeo. Primerov iz zgodovine je veliko. V novi dobi lahko pogledamo 156 in 159, kot predhodnici giulie, ki sta imeli brezhibna karoserijska razmerja, par linij in poudarjeno masko ter kljuke. Kateri nemški avtomobil je v istem času imel manj nepotrebnih "okraskov"?

Renaultova nova oblikovalska filozofija pa je bila v zadnjih letih tako lepo razložena in konsistentna, da zgolj po talismanu sklepati o nekih drugih vplivih, brez poznavanja specifike tega avta (ki sem jo že omenil), deluje zgolj pametovanje. Tudi lagunina zgodovina ne kaže baročne zasičenosti z okraski in linijami. Pravzaprav – primerjajte med sabo zadnje tri generacije BMW serije 3, VW passata in audija A4. Se vam zdi, da gredo proti minimalizmu? Morda pri številu gumbov v notranjosti, navzven pa sigurno ne.

Na drugi strani je Audi predstavil novo generacijo svojega najbolj pomembnega modela A4, ki ga je označil kot povsem nov avto. So nas z dizajnom peljali žejnega čez vodo ali so igrali na preverjene karte. Ne upajo tvegati?
Marketing avtomobilskih znamk nas želi prepričati, da vsaka sprememba (nov zaslon, LED luči in elektronski sistemi) pomeni novi avtomobil. Očitno izrazi, kot so prenova in posodobitev ne zvenijo dovolj prepričljivo, da bi nekdo zamenjal avto. A audi A4 dejansko  je novi avtomobil – je nova generacija. Novi A4 je navzven evolucija predhodnega modela, kar je pri Audiju bolj ali manj pravilo pri vseh uveljavljenih modelih.

Pri A4 je ta evolucija celo najbolj nežna. Vedno so najhitreje opazne razlike na lučeh in maski ter v notranjosti. Praviloma več sprememb pod pločevino kot navzven. To je predvidoma v skladu s pričakovanji kupcev, saj so audiji lepo skladni avti, ki pa oblikovno, razen TT-ja in R8, ne prinašajo revolucionarnih oblikovnih potez.

Glede na koncept prologue in napovedane spremembe oblikovanja, sem dejansko pričakoval bistveno več – vsaj na zunanjosti. V notranjosti so razlike velike. Del odgovora o tveganju pa se skriva že pri prvem vprašanju.

Kakšno je vaše mišljenje o znamki Škoda, predvsem novem superbu. Je šlo vse skupaj predaleč? Je dizajn preveč napreden v primerjavi s konzervativnim passatom?
Spet se bom zatekel k zgodovini, ker je ta temelj sedanjosti in prihodnosti. Čehi so že nekoč bili tehnično in umetniško napredni. Škoda in Tatra sta delali izjemne avtomobile, še preden je Volkswagen sploh obstajal. Osnova prvega volkswagna (hrošča) je bila kraja Tatrine ideje.

Posledice druge svetovne vojne so Čehe pahnile v zaostanek in vprašanje je, kakšna bi bila Škoda in Volkswagen, če bi ne prišlo do tega. Koncern Volkswagen je danes v vlogi rešitelja, ki pa je na  vse svoje znamke (romanske, germanske in slovanske) prenesel platforme, skupne elemente, linearni dizajn in ostre poteze, do neke mere celo podoben slog notranjosti. Kot popolnoma samostojna znamka bi Škoda gotovo zgledala manj strogo. Čeprav si v okviru koncerna verjetno ne želijo kanibalizma, ga s to podobnostjo sami omogočajo, še posebej s kloniranimi modeli kot so alhambra, sharan ter up!, mii in citygo. To je zame ignoriranje identitete znamk.

Problem je lahko, da Škoda napreduje hitreje in bolje izkorišča skupne platforme. Spomnimo se, da je bil prvi novodobni superb zgolj podaljšani passat, danes pa je slednji bolj zadržan, predvsem pa je naredil manjši oblikovni napredek proti prejšnji generaciji in manj izstopa – še posebej glede oblike zadka. Superb zgleda bolj markanten in dražji – vsaj navzven. Vesel sem, da je lepši od koncepta VisionC, ki se mi je zdel preveč agresiven ter predvsem glede zadka neskladen.

Zanima me še vaše mnenje o zunanjem dizajnu nove generacije astre, za katerega smo v komentarjih laične javnosti in tudi v nekaterih tujih medijih prebrali, da je lep, a da posnema Alfo Romeo in Volkswagen?
Vbočen zadnji del in ozke luči na novi astri lahko koga spomnijo na  giulietto, čeprav so evolucija prejšnjih astrinih luči. Navidezno lebdeča streha pa se zgleduje po lancii delti. V koncernu Volkswagen mi prej na pamet pade primerjava s seatom leonom kot z golfom. Dosedanja astra je ob prihodu na trg delovala bolj mišičasta in skladna, je pa imela manj detajlov in danes komu zgleda že »prazno«.

Nova ima več ostrih linij, predvsem vodoravnih, kar navidezno zmanjša višino. A na zadku mi je prelom nad tablico že preveč. Na prednjem delu me povezava maske in luči spomni na babico astro in se oddaljuje od drugih sedanjih modelov. Izvedba navidezno lebdeče strehe in kromirane obrobe oken se mi zdi lepša pri adamu, saj je bolj originalna. Bočna stekla so potegnjena dlje naprej in delujejo precej večja. Večje steklene površine – vključno z navidezno zastekljenim C-stebričkom – povzročijo tis manj masivnih bokov. Notranjost je videti kakovostna in lepo nadaljuje sedanji Oplov slog.