To je tudi zgodba o tem, kako je moral invalid paraplegik Janez Hudej osem mesecev kršiti zakon.
Invalidi paraplegiki, ki so mnogokrat odvisni od uporabe avtomobila, v mnogočem kar zadeva mobilnost pa prikrajšani v primerjavi z zdravimi osebami, so v okviru dogodka Mobilnost za vse za eno mizo razpravljali skupaj s predstavniki države, Agencije za varnost v prometu in AMZS ter skušali priti do skupne točke, kako gibalno oviranim invalidom omogočit, da po nakupu in predelavi avtomobila na ročno upravljanje čim prej uredijo vse papirje s pomočjo katerih bodo lahko legalno upravljali z avtomobilov.
Kot enega izmed ukrepov za izenačevanje možnosti invalidov zakon predpisuje sofinanciranje prilagoditve vozila gibalno oviranim invalidom. Upravičence do prilagoditve vozila in postopke za prilagoditev vozila določa Pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila. Člani paraplegiki in tetraplegiki se že vse od leta 2014, ko je Pravilnik začel veljati, obračajo na Zvezo paraplegikov Slovenije, saj se pri uveljavljanju pravice do sofinanciranja prilagoditve vozila srečujejo z različnimi težavami.
Zapletom ni bilo videti konca
Pravilnik so v Zvezi paraplegikov Slovenije, ki bodo prihodnje leto praznovali pol stoletja obstoja, z nestrpnostjo čakali, vendar je, kot je v svoji zgodi ponazoril Janez Hudej iz Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske, prinesel nemalo sivih las in težav. Izpostavil je dolgotrajni postopek in čakanje od vložitve vloge za sofinanciranje do izdaje vrednotnice in konkretne prilagoditve vozila. V njegovem primeru je birokratski zaplet pripeljal do tega, da je od nakupa vozila do tega, da so mu na tehničnem pregledu končno v homologacijo napisali par besed in natisnili žig, trajalo kar osem mesecev.
"Osem mesecev sem se vozil z vozilom, ki po pravilih tehnično ni bilo brezhibno, tako kot pred 30 leti, ko sem se ponesrečil," je povedal Hudej, zaradi česar je naredil ogromno kilometrov in imel tudi veliko stroškov. Od urejanja dokumentov na upravnih enotah, čakanja na odobritve s strani upravnih enot in Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije - Soča, čakanja na konstrukcijsko tehnično dokumentacijo ...
Največ težav in nejevolje članom povzroča dolgotrajen postopek in čakanje od vložitve vloge za sofinanciranje do izdaje vrednotnice in konkretne prilagoditve vozila. Najbolj pogosta prilagoditev, ki jo koristijo naši člani, je prilagoditev vozila za ročno upravljanje zavore in plina. Na to prilagoditev člani povprečno čakajo slaba dva meseca, to pomeni, da dva meseca ne morejo sami voziti avtomobila. Menimo, da to ni v skladu z namenom in cilji ZIMI in da bi se ta birokratski zaplet lahko enostavno rešil s spremembo Pravilnika.
Potrebna je sprememba pravilnika
Invalidi so višjega svetovalca z Ministrstva za Infrastrukturo, ki je bil prisoten na dogodku, opozorili na to, da dolgi postopki, ki v povrečju trajajo po več mesecev, pomenijo, da so invalidi vozniki nemobilni in odvisni od drugih rešitev. In to ni v skladu z namenom in cilji Zakona o izenačevanju možnosti invalidov. V Zvezi paraplegikov Slovenije menijo, da bi lahko ta birokratski zaplet lahko rešili s spremembo Pravilnika o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila. Postopki se namreč lahko podaljšajo zaradi zakonsko določenih rokov reševanja. Predlagali so, da bi bilo najenostavnejše, če bi gibalno oviran invalid lahko kupil že njemu prilagojeno vozilo, kar bi skrajšalo postopek predelave in homologacije. "Mi bi radi, da pridemo v salon, izberemo avtomobil ustrezen našim razmeram, ga registriramo in odpeljemo. Zakaj to ni možno?," se sprašuje Hudej.
Že ena luknja lahko vpliva na varnost avtomobila
Težava je namreč v tem, da na tehničnih pregledih opažajo, da je veliko avtomobilov invalidom prilagojenih na ročno upravljanje kar v "garažnih delavnicah". Jože Hribar iz Javne agencije RS za varnost prometa (AVP) je opozoril, da lahko že vsako vrtanje v avtomobil in vijačenje vpliva na tehnično spremembo vozila in s tem na varnost vozila v prometu. "Za vsako predelavo mora biti izdelana tehnična dokumentacija. Predelovalec mora v skladu z zakonom o motornih vozilih vsako predelavo narediti po vseh veljavnih predpisih, to pa vzame nekaj časa," pravi Hribar in dodaja, da si na AVP, ki sicer nima pristojnosti in vpliva na postopke, ne morejo privoščiti, da vozilo nima tehnične dokumentacije, ki je osnova, da se sama predelava lahko izvede.
