Morda so akumulatorji danes res bolj zmogljivi in učinkovit, vendar imajo sodobna vozila iz različnih vzrokov, kakršni so varovanje okolja, varnost ali udobje, tudi vse večje zahteve po zagotavljanju nizkonapetostnega električnega toka. Problematiko so nam na 15. tehnološki konferenci podjetij GMT in Metron v Portorožu predstavili predstavniki proizvajalca polnilnikov za akumulatorje GYS.
Tipi akumulatorjev
Danes je 98 odstotkov nizkonapetostnih akumulatorjev na trgu še vedno svinčevih. Te lahko razdelimo na tri osnovne tipe. Prvi so želatinske baterije, v katerih je elektrolit strjen s pomočjo silikonskega gela in so primerne za globoke izpraznitve in pogosto cikliranje, torej polnjenje in praznjenje. Drugi tip so baterije AGM in SLA, ki so uporabne predvsem za zagotavljanje visokega toka v kratkih časovnih obdobjih, kakršnega potrebujejo sistemi start-stop. Tretji tip svinčevih akumulatorjev pa so baterije EFB, ki so primerne za lahka vozila s sistemi start-stop.
Ostala dva odstotka na trgu zasedajo litij-ionske baterije, ki so zelo občutljive na nihanja v toku in ne zdržijo prenapolnjenosti, zato zahtevajo zelo natančno upravljanje polnilnega toka s toleranco 0,1 volta. V splošni uporabi so najbolj pogoste nikelj-mangan-kobaltove baterije, v avtomobilih pa litij-železo-fosfatne (LifePo4).
Na preveliko praznjenje so občutljive tudi baterije AGM, ki predvsem v kombinaciji s sistemi start-stop ne bi smele pasti pod 50 odstotkov kapacitete. Nizka kapaciteta jim namreč lahko precej skrajša življenjsko dobo. Če takšno baterijo praznimo le do 30 odstotkov celotne kapacitete, lahko zagotovi do 1500 ciklusov polnjenja/praznjenja, izpraznitev na 50 odstotkov število ciklov lahko zmanjša na 500, izpraznitev na 80 odstotkov pa celo na 250 ciklusov. To pomeni, da lahko akumulator zelo hitro dočaka konec življenjske dobe. Pri tem je treba upoštevati, da se baterija prazni tudi, ko ni v uporabi, in da kratke vožnje, ne le, da ne polnijo baterije, ampak jo lahko celo poškodujejo.
Polnjenje, ko avtomobil stoji
Zato je velikega pomena za življenjsko dobo akumulatorja njegovo polnjenje tudi tedaj, ko avtomobil stoji, sploh, če to traja dalj časa. V primeru akumulatorjev AGM/EFB se s tem prepreči padec kapacitete baterije, pospeši pa se tudi sama hitrost polnjenja. Pri litij-ionskih baterijah je pomembno za pravilno polnjenje in obnovo baterije v primeru varovanja pred prenizko napetostjo.
Zagotavljanje stabilnega toka z dodatnim polnjenjem akumulatorja pa je pomembno tudi za pravilni potek diagnostike in reprogramiranja sistemov. Oba postopka lahko trajata tudi več kot eno uro in lahko precej izpraznita baterijo. Energetsko zahtevno je tudi kalibriranje tipal na sistemih ADAS, ki lahko v okviru dobre ure zahteva električni tok do moči 40 amperov. Še bolj energetsko zahteven pa je danes vse bolj priljubljen »chiptuning«, ki lahko v okviru poldruge ure zahteva celo tok do moči 120 amperov.
Če ni zagotovljene dodatne oskrbe z električnim tokom, lahko torej pride celo do popolnega izpraznjenja baterije, ki lahko zato postane neuporabna, poškodujejo pa se lahko celo osrednja kontrolna enota ECU in drugi elementi vozila.
Novi časi sicer prinašajo tudi nove pristope. Tesla Motors denimo namesto 12-voltnih svinčevih akumulatorjev v svojih avtomobilih za preskrbo z nizko napetostjo uporablja 16-voltne litij-ionske baterije, ki seveda zahtevajo drugačen pristop, kot 12-voltni svinčevi akumulatorji, vse bolj pa se uveljavlja tudi 48-voltna tehnika.
Odgovor za takšne izzive je uporaba prilagodljivega polnilnika, pri katerem lahko tok natančno nastavimo na zahteve akumulatorja in zahteve delovnega procesa, ko gre za diagnostiko ali kalibracije avtomobilskih sistemov. S tem se ne izognemo le napakam pri delovnih procesih ali neprijetni odpovedi avtomobila, takrat, ko je to najmanj primerno, ampak tudi akumulatorju zagotovimo dolgo življenjsko dobo.
Problem akumulatorjev bo zdaj vsakdanjik,oz. je že ,E avti se preprosto ustavi ,ga ne premakneš.z avtom ki zdrži 200 km do polnjenja je velik rizik se vozit nekam,stalno ga treba polnit ,vsak dan vsaj 1x