Ob robu 15. Tehnološke konference, ki sta jo po treh letih premora zaradi pandemije spet priredili podjetji GMT in Metron, smo se pogovarjali z direktorjem Metrona Andrejem Pečjakom. V zadnjih letih so se električni avtomobili iz zanimive eksotike že v veliki meri spremenili v povsem vsakdanje uporabna vozila, ki avtomobilom z motorji z notranjim zgorevanjem že močno"dihajo za ovratnik". To je bilo mogoče občutiti tudi na konferenci, kjer je za reševanje problematike električnih avtomobilov in njihovega vzdrževanja med udeleženci vladalo zelo veliko zanimanje. Zato nas je zanimalo, kaj o dogajanju na tem področju meni človek, ki velja za pionirja elektromobilnosti pri nas.
Kako komentirate odločitev EU parlamenta o letu 2035, ko ne bodo več v prodaji avtomobili s fosilnim odtisom?
Mislim, da so tisti, ki so to odločitev predlagali, financirani s strani naftne industrije. Ta odločitev povzroča strah in jezo in je kot nekakšna zarota, da se malo zavreelektrično mobilnost. To je popolnoma kontraproduktivno. Ko je neki proizvod boljši, ni treba prepovedovatiostalih. Pri električnih avtomobilih smo na prelomni točki. V prvem četrtletju letošnjega leta je bil najboljše prodajani avto v Evropi tesla model Y. To pomeni, da ni treba ničesar prepovedovati. Če nekaj sto tisoč ljudi še vedno kupuje bencinske in dizelske avtomobile, to ne bo pomenilo konca sveta.
Kdaj lahko pričakujemo cenejša električna vozila, ki si jih bodo lahko privoščili tudi Slovenci?
Cenejša električna vozila bi lahko že imeli, če Evropska unija ne bi zavirala uvoza s Kitajske, kjer takšni avtomobili že obstajajo. Mislim pa, da bo končni udarec dragim električnim vozilom zadala Tesla Motors, ko bo njihova gigatovarna v Mehiki stekla s polno močjo. To se bo verjetno zgodilo v letu in pol do dveh letih. Verjamem, da bodo naredili električni avto za 25 tisoč evrov.
Kateri električni avto bi priporočili Slovencu, ki se prvič odloča zanj in zakaj?
Kateri avto bi priporočil? To je zelo težko povedati. Odvisno je od načina uporabe. Če kupuješ drugi družinski avto, ki ga v glavnem uporabljaš za prevoz na delo in z dela, ne pa za daljše razdalje, je najbolje kupiti rabljeno vozilo, staro do pet let z baterijo s kapaciteto okoli 40 kilovatnih ur,ki tudi ni zelo drago. Sploh če bo uresničena obljuba vlade, da bodo subvencije odobrili tudi za rabljenaelektrična vozila, ki bodo prvič registrirana v Sloveniji. Potem bodo ta vozila dostopna tudi širši populaciji, saj bo spodobno električno vozilo mogoče kupiti za 10 do 15 tisoč evrov. Če pa se odločamo za prvi avto, s katerim se redno vozimo tudi na daljše razdalje, potem absolutno zmaga tesla. Samo Tesla Motors ima polnilno infrastrukturo urejeno tudi na daljših poteh. To je pač žalostna resnica. Evropa je zamudila vlak in vprašanje je, če ji bo še uspelo skočiti nanj.
Katere so danes največje razlike med električnimi avtomobili, ki jih lahko kupimo? Na kaj je treba paziti?
Rekel bi, da se lahko največ izve z raznih forumov. Avtomobilov prve generacije gotovo ne bi priporočil. Imajo premajhne baterije, dostikrat brez termične regulacije, imajo še »otroške bolezni« prvih električnih vozil, poleg tega pa ste obremenjeni z razmišljanjem, če bo avto sploh pripeljal do cilja. Vsekakor je treba kupiti avto, ki ima baterijo s kapaciteto vsaj 40 kilovatnih ur, za daljše poti pa 60 kilovatnih ur ali več. Tistim, ki pogosto potujejo daleč, ki potujejo po Evropi, do Dubrovnika ali Španije in Francije, pa absolutno priporočam samo teslo. Nisem navdušenec za tesle, s Tesla Motors sem bil zaradi Relija Monte Carlo leta 2013 celo v sporu, ampak taka so dejstva.
Ali priporočate nakup električnega vozila nekomu, ki doma nima sončne elektrarne ali pa možnosti polnjena v službi? Se v takih primerih vseeno splača imeti doma lastno polnjenje?
Seveda, ker je gospodinjska elektrika poceni in bo tudi ostala poceni. Praksa iz Nemčije kaže, da je elektrika za polnjenje električnih vozillahko celo zelo poceni, če se odločite, da vam bo baterije dobavitelj energije polnil v času viškov proizvodnje. Gospodinjska elektrika že zdaj stane dva do tri evre na sto kilometrov, če pa bodo tudi pri nas omogočili, da boste lahko baterije polnili v času viškov proizvodnje, bo to lahko zelo poceni. Druga stvar pa so težave ljudi, ki živijo v stanovanjskih blokih. Dokler se ne spremeni zakonodaja, bo za njih polnjenje električnih avtomobilov kar velik problem.
Menite, bo prišlo do kakšne posebne obdavčitve elektrike za polnjenje baterij, nekakšnih dodatnih trošarin?
Mislim, da ne, saj po tem ni neke posebne potrebe. Seveda se bo plačevala cestnina, ki jo je seveda treba plačevati, plačevale se bodo dajatve, ki jih je potrebno plačati, sama trošarina pa ne. Trošarinona elektriko že tako ali takoplačujemo, če je ne proizvajate sami. Morate pa vedeti, da večina denarja od bencina in drugih fosilnih goriv, s katerim naj bi preko trošarin podpirali državno blagajno, gre v tujino. Medtem, ko večina denarja za električno energijo ostane v Sloveniji, saj je uvažamo le okrog 30 odstotkov. Denar, ki ga prihranimo po zaslugi nizkih cen elektrike, tako ali tako spet zaokroži in se v obliki DDV vrača državi. Privarčevani denar lahko vložiš na banko in ga nekdo koristno uporabi, ali pa greš v gostilno ali pa si kaj drugega privoščiš in tako se v državno blagajno vrne v obliki davkov. Če pa denar odide k savdskim princem ali v Rusijo, se nikoli več ne vrne. Dokazali so že, da za državo ni tako grozno, če ne dobiva dohodkov od trošarin na goriva, ker se več denarja vrne v obliki višje domače potrošnje. Fosilna goriva namreč povzročajo velik odtok denarja v tujino, ki ga mora država podpirati z neto konvertibilnim izvozom.
Proizvajate električne polnilne postaje. To bo v prihodnosti velik posel. Že minister Kumer je v intervjuju za Žurnal24 to izpostavil kot veliko priložnost. Dejal je, da se je z vami pogovarjal o prihodnosti električnih vozil pri nas. Kako gledate na to priložnost, oziroma katere stvari bi morala država nujno in najprej pripraviti oz. spremeniti, da bi lahko približali električno mobilnost širši populaciji?
Na vaše vprašanje sta dva odgovora. Prvi je odgovor na to, kakšna priložnost je to za nekoga, ki ima znanje in nekaj kapitala ali lahko prepriča kapital vinvesticijo. Zanj je to gotovo poslovna priložnost.
Drugi odgovor pa pripravlja država, ki ima škarje in platno. Tu so določene stvari že naredili. Sprejeli so zakone, ki omogočajo postavitev polnilnih parkov, kjer bodo hitre DC polnilnice. Po nasvetu ELES jih bodo postavili tam, kjer že obstaja infrastruktura. Električni avtomobili se bodo polnili tam, kjer je že na voljodovolj močan priklop. Elektrike ne bodo vodili na avtocesto, ampak bo voznik zavil nekaj kilometrov z avtoceste in avto napolnil v polnilnem parku, kjer bo imel na voljo tudi turistično ponudbo (restavracije). Upam, da bo vsaj kakšen otok postavljen že do turistične sezone, saj bomo sicer imeli težave. V Nemčiji je vsak peti novi prodani avto električni in ti turisti bodo prečkali Slovenijo. Tisti, ki bodo ostali pri nas, ne bodo imeli težav, tisti, ki bodo Slovenijo le prečkali, pa bodo imeli težave, saj je hitrih polnilnih postaj premalo ali pa ne delujejo.
Je pa še en izziv, ki ga mora vlada nasloviti, in mislim, da ga bo. To so stanovalci večstanovanjskih stavb, kjer imamo res težavo, sploh zaradi obstoječe zakonodaje. Lahko se zgledujemo po državah, ki so to uspešno rešile. Rešitev je več in so tehnično možne. Tu so problem pravni vidiki, ne tehnični. Ti so velikokrat malce zakomplicirani.
Imamo tudi noro situacijo, da so fosilna goriva delno regulirana. Njihova cena je nižja, kot bi bila sicer, in je tudi nižja v primerjavi z evropskimi državami, medtem ko cena elektrike na javnih polnilnih postajah ni regulirana, zato si vsak upravljavec lahko postavlja cene, ki si jih želiin kuje dodatne dobičke. Tisti, ki ne morejo polniti doma na gospodinjsko elektriko ali v službi na industrijsko, morajo avtomobile polniti na javnih polnilnicah, kjer jih upravljavci"odirajo" s ceno električne energije.
Kako ocenjujete razvitost električne infrastrukture (polnjenje vozil) v Sloveniji, predvsem, ko se je treba z električnim vozilom odpeljati na daljšo pot. Koliko, predvsem hitrih polnilnih postaj bomo potrebovali ob avtocestah? Se znamo že hitro znajti v težavah, vsaj poleti, ko bodo ceste zasedli turisti?
Mislim, da je ELES to področje kar dobro razdelal, vprašanje je le, če jim bo uspelo vsaj kakšen polnilni park postaviti že letos. Če jim ne bo, bo nekaj slabe volje s strani turistov. Mene osebno to ne zadeva, ker se na daljše poti vozim izključno s teslami. Teslin sistem hitrega polnjenja že zdaj deluje povsem brezhibno. Če se peljem v Berlin, bom na cilj prišel v enakem času kot z bencinskim avtomobilom. To ni problem.
Kaj bi svetovali avtomobilskim proizvajalcem vozil, da izboljšajo na električnih vozilih. Sami vidimo težavo, da večina proizvajalcev priključke za polnjenje baterij vgrajuje samo na eno stran vozil. Bi po vašem mnenju moral biti polnilna točka na obeh straneh?
To ima dobro rešeno porsche taycan, ki ima polnilna priključka na levi in desni strani. Postavitev priključka je prepuščena proizvajalcem. Moder proizvajalec bo polnilni priključek vgradil na tisto stran, ki je bolj praktična, bolje spredaj kot pa zadaj. Kar se tiče tega, da so polnilni priključki na včasih zelo nerodnih točkah,pa je v bistvu za Metron dobro. Mi prodajamo dolge kable, ki jih nihče drug ne proizvaja. Približnosedemdeset odstotkov vseh kablov, ki jih prodamo, je daljših od sedem metrov. Ravno zato, ker marsikje s serijskim petmetrskim kablom polnilnicam ne prideš blizu. V bistvu je to za nas dobro, čisto iz poslovnega gledišča. Sicer pa mislim, da tega ne smemo zakonsko predpisovati. To mora urediti trg.
Lahko opišete razvoj, ki ga je na področju električnih vozilindustrija naredila v zadnjih nekaj letih? Kaj je po vašem pozitivno, kaj pa še vedno ni na zadovoljivi ravni?
Predvsem bi evropski proizvajalci morali malo posnemati proizvodne procese, kot so jih uvedli Tesla Motors ali BYD ter drugi najbolj uspešni proizvajalci električnih vozil. Te procese bi morali posnemati tudi pri proizvodnji vozil z motorji z notranjim zgorevanjem. Oni toliko hitreje naredijo avto, s toliko manj stroškov, da so, če se bo tako nadaljevalo, evropski proizvajalci že izgubili vojno.
Pred dnevi smo naleteli na človeka, ki je bil zelo nesrečen s pravkar kupljenim električnim vozilom. Prodajalec mu ni povedal niti, kakšen tip polnilnice potrebuje doma, človek ni vedel praktično nič o zmogljivosti polnjenja avtomobilskega polnilca itd. Kako si vi predstavljate verodostojnega prodajalca električnih avtov?
Mislim, da niti sami proizvajalci niti trgovci včasih nimajo dovolj znanja. Prodajalec dostikrat sploh ne ve, kakšen polnilnik ima avto. V delu Evrope, kjer je omrežje večinoma trifazno, denimo prodajati avtomobil, ki nima trifaznega polnilnika, je malce sporno. Če mu tega ne povedo, je to dejansko zavajanje kupca. V Sloveniji, Nemčiji in drugih državah z razvitim trifaznim omrežjem, je avto težko polniti s 7-kilovatnim enofaznim polnilnikom, ker vam prekinja varovalke ali pa ga polnite dva dni. Problem je, ker trgovci ne poznajo točno tega, kar prodajajo. So pa tudi izjeme. Nekateri trgovci dobro vedo, kaj prodajajo. Spet bom rekel, da bo trg hitro naredil red. Če trgovec ne ve, kaj prodaja, se njegovih vozilkmalu ne bo več prodajalo. Takšne novice se danes po družbenih omrežjih zelo hitro širijo.
Na katera ključna vprašanja si mora kupec odgovoriti pred nakupom električnega avtomobila, da ugotovi, če je zanj sploh pravi?
Premisliti mora, za kaj svoj avtomobil uporablja in kakšne poti z njim dela. Če gre samo enkrat letno na dopust nekam na Hrvaško, se že nauči, kje so hitre polnilne postaje in si nabavi kartice in aplikacije, če pa se stalno vozipo Evropi, je drugače. Na takšna vprašanja si je treba odgovoriti, se pozanimati, morda tudi preskusiti avto. Nikakor pa ne smemo kar skočiti v neki avto in ga kupiti brez premisleka. Razlike med avtomobili sovelike in tudi potrebe ljudi so zelo različne.
Velja pa nekaj. Če dobite zelo uporaben avto za ugodno ceno, kot zdaj velja za tesla model Y, prodaja zelo poskoči. V Evropi je uspešnica in tudi v Sloveniji so jih veliko prodali. Če pa bi bil tak avto, ali pa vsaj približek takšnega avta, manjši in z manjšo baterijo, na voljo za 25.000 evrov, bi bili Slovenci naenkrat navdušeni nad električnimi vozili. Naš odklonilni odnos do električne mobilnosti je predvsem zaradi tega, ker so proizvajalci preveč navili cene. Je pa res, da so v tem času navili tudi cene bencinskih in dizelskih vozil. Zadnjič sem zgrožen ugotovil, da renault clio ali daciasandero staneta že skoraj 20.000 evrov. In to je preprost avto, ki zelo malo ponuja. Cene so pretirane, lani so avtomobilski proizvajalci beležili rekordne dobičke kljub močno zmanjšani proizvodnji. Na nek način se tukaj Tesla Motors bori za potrošnike, čeprav to ni njihov prvotni namen. Njihov namen je, da zlomijo hrbtenico evropske avtomobilske industrije, ki je predolgo spala in kot kaže, so na dobri poti, da jim uspe.
za kake pionirje elektrike se majo kot holob. pa taki PACIETI... leta 1818 https://siol.net/avtomoto/zanimivosti/prvi-elektricni-avtomobil-je-bil-starejsi-od-benzovega-364335
Rusi že panično predelujejo tanke na elektriko....
Vse te elektroDebilnosti imajo en OOOGRRROOOMEN "avspuh" v Šoštanju, kjer imamo hkrati tudi spomenik korupcije !!! ! !!! Žal pa to vsem tem elektrodebilom še ni jasno.